Sklenjen krog informacijskega opismenjevanja? Silva Novljan

1. Sklenjen krog informacijskega opismenjevanja?Silva Novljan Strokovno srečanje INFORMACIJSKA PISMENOST V VISOKEM ŠOLSTVU Ljubljana, ZBDS, 16. junij 2011

2. NAMEN: Sistemska ureditev Cilj: poznati se, podpirati se, sodelovati • Sprejetje dokumentov, ki omogočajo razvoj knjižnic za razvijanje pismenosti. • Splošno sprejetje strategije uporabe raznolikih virov za samostojno učenje v formalnem izobraževanju. • Spodbujanje raziskovanja pri študentih, vzorčnega dela pedagoškega osebja, samovrednotenja.

3. prostega dostopa do informacij Individualna svoboda “/…/ je odvisna od možnosti, ki so ji na razpolago, in njenih sposobnosti, da med njimi izbere.”(Miller, 2007, str. 65)

4. Knjižnica kot možnost “./…/ hoče vzgojiti v mladini samostojno iskanje in raziskovanje, ki vodi v samostojno mišljenje in presojanje. Pomagati mora pri razvoju kritičnih zmožnosti.” (Pirjevec,1940, str. 308)

5. Pismenost kot sposobnost “- temeljne zmožnosti govornega in pisnega sporazumevanja v različnih okoliščinah ter za različne namene najmanj na ravni zaključene štiriletne srednje šole, - pridobivanje, razumevanje, vrednotenje in uporabo informacij za potrebe delovnega mesta, družinskega in družbenega življenja, prosti čas, • spretnosti za uporabo različnih virov informacij.” (Nacionalna strategija za razvoj pismenosti, 2005, str. 5).

6. Javna knjižnica • Skupno soglasje in strošek za posameznikovo svobodo. • Znanje za omejevanje (neomejene) svobode.

7. za prost dostop in pretok znanja Ureja • Pridobivanje informacij • Organizacijo informacij • Hranjenje informacij • Omogočanje proste izbire in uporabe informacij> INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE (Zakon, 2001, 2. čl.)

8. Učenje z informacijskimi viri Rešitev učnega problema je v informacijskem procesu odvisna: • od pravih podatkov in informacij, • strategije pridobivanja informacij, • procesa informiranja in rabe informacij. .

9. Znanje za informacijski proces Knjižnično informacijsko znanje je razumsko urejena vsebina s področja organizacije, dostopnosti in uporabe informacij za določene namene. Informacijska pismenost (IP) je sposobnost pridobitve, vrednotenja in uporabe informacij za opredeljeno informacijsko potrebo.

10. Možnosti razvijanja IP v učnem procesu, 1. Osnovna šola je obvezna in vsem dana možnost srečanja s knjižnico in osnovno stopnjo (informacijske) pismenosti. 2. Srednja šola razvija informacijsko pismenost na funkcionalni ravni (danes: nivo splošne pismenosti). 3. Visoka šola razvija informacijsko pismenost v skladu s spremembami okolja in skrbi za njen prenos v prakso. 4, Splošne in specialne knjižnice (dopolnilno opismenjevanje)

11. v katerem sodelujeta učitelj in knjižničar, da učenec: • pridobi znanje o določenem predmetu, temi, • se uči učiti se, • je motiviran za samostojno učenje, • razvija kognitivne sposobnosti, • izboljšuje učne rezultate, • krepi samospoštovanje.

12. Udejanjanje svobode • Od pulta do knjižne police, od pregrade do svobode? • Od knjižne do knjižnične vzgoje • Od knjižnične vzgoje do IP?

13. Programi IP Informacijsko opismenjevanje v osnovni šoli • Knjižnična informacijska znanja (KIZ): Učni načrt za osnovno šolo. (2005: veljavni program), • Knjižnično informacijsko znanje: Učni načrt za osnovno šolo. (2007: nov predlog) Informacijsko opismenjevanje v srednji šoli • Knjižnična informacijska znanja. Učni načrt za srednje šole. (1997). • Knjižnično informacijsko znanje. Gimnazija. (prenova 2008)

14. Vsebinski sklopi programa KIZ • Opredelitev informacijske potrebe • Informacijski viri • Organizacija informacijskih virov • Uporaba informacijskih virov Način izvedbe (ZAKAJ?): • KAJ? • KAKŠEN? • KATERI? • KAKO? (Knjižnično informacijsko znanje. Gimnazija. 2008)

15. Učenje z informacijskimi viri. Medpredmetni, problemski pouk. Knjižnica sodelavka Učne strategije Izbor virov Vrednotenje Čas izvedbe Izdelava učnega gradiva Izbor učnih pripomočkov (Posodobitev, 2010). Aktivno/samostojno učenje Opredelitev predmeta Klasificiranje Opredelitev sistema Dostopnost raznolikih vsebin Raznolikost pogledov na vsebino Uporabnost vsebin glede na namen Informacije na različnih nivojih pismenosti Odvisnost/povezanost informacij Postopnost spoznavanja Priporočila za udejanjanje KIZ

16. Ovire za KIZ • Nezaključen krog IP • Informacijsko opismenjevanje v visokem šolstvu • Informacijska pismenost tutorjev • Razvitost knjižnic • Prenos znanja o pismenosti v pouk • Spoštovanje potreb prebivalcev s posebnimi potrebami (slepi, dislektiki…)

17. Bibliotekar -(visokošolski) sodelavec? Visokošolske ustanove: • izdelajo študijske, znanstveno-raziskovalne programe, določajo študijski režim in preverjanje znanja študentov, (6. čl.); • omogočajo uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju. (33. čl.) (Zakon o visokem šolstvu, 2004)

18. Pričakovanja: Razvijalec besednjaka in IP Visokošolsko izobražen človek je: • usposobljen za etično presojanje in aktivno zavzemanje za humanost v družbi. Ukrepi: • izpopolniti študijske programe, • pedagoška podpora visokošolskemu učnemu osebju, • nove metode poučevanja, ki jih omogočajo sodobni informacijsko-komunikacijski sistemi, • vlaganje v novo pedagoško in raziskovalno opremo, vključno s knjižnicami in nadgradnjo informacijske-komunikacijske tehnologije, • večja uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju ter stalno usposabljanje vseh skupin uporabnikov znotraj skupnosti visokošolskega izobraževanja. (Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, 2007)

19. Od prve prakse do splošne uveljavitve? Izobraževanje uporabnikov visokošolskih knjižnic: Znanje za raziskovalno znanstveno delo s primarnimi viri in kritično analizo sekundarnih virov. • Program uvajanja študentov v uporabo knjižnice in informacijskih virov (Kos Stanislav >Združenje visokošolskih knjižnic, 1970). • “Vendar knjižnična pismenost ali bibliotečne kompetence /…/še nikakor ne pomenijo informacijske pismenosti.” (Filo,1991, str. 26). Informacijsko opismenjevanje v visokošolskem sistemu • Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji.(Stopar et al., 2006) • Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. (2010).

20. “Uspeh je odvisen od vzajemnega dela knjižničarjev in pedagoških delavcev.” (Filo,1975, str. 79.) Tu se znanje poglablja v

21. Literatura Filo, B. (1975). Bibliotečne inštrukcije. Knjižnica (19 ) 1-4, str. 71 – 75. Filo, B. (1991). Knjižnice in pedagoški sistemi. Knjižnica 35 (2-3) str. 17 Knjižnična informacijska znanja: Učni načrt za srednje šole. (1997). Ljubljana: Zavod za šolstvo. Kamenik, I.; M. Šircelj. (1980). Šolska knjižnica-medioteka v srednjem usmerjenem izobraževanju. Ljubljana: NUK. Kobe, M. (1971). Nekaj metodičnih napotkov za delo skupinske (razredne) oblike dela z obiskovalci šolske knjižnice. Knjižnica (15) 3-4, str. 107-116. Merila in kazalci informacijske pismenosti v visokem šolstvu. (2010). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Miller, D.L. (2007). Politična filozofija. Ljubljana: Krtina. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. Osnutek. (2005). Ljubljana: Andragoški center. http://pismenost.acs.si/ Navodila o ureditvi in delu šolskih knjižnic. (1964). Knjižnica (8) 1-2, str. 76- 79. Novljan, S. (1992). Funkcionalno opismenjevanje odraslih prebivalcev Slovenije. Knjižničarske novice 2(4), str. 17. Novljan, S. (2002). Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnica 46(1-2), str. 45-59. Novljan, S., M. Steinbuch (2000). Knjižnična informacijska znanja. Cilji in vsebine za gimnazije. Ljubljana: Predmetna kurikularna komisija, Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Pirjevec, A. (1940): Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje: Družba sv. Mohorja. Pleničar, B. (1962). Informacijska služba v knjižnicah. Knjižnica 6 (3-4), str. 132- 141. Posodobitev pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. (2010). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=2&iz=b3 Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020. Ur.l. RS, 94/ 2007. http://www.uradni-list.si/1/content?id=82672 Sušec, Z., F. Žumer. (2005). Knjižnična informacijska znanja. Nacionalni kurikularni svet. http://www.mss.gov.si/si/solstvo/osnovnosolsko_izobrazevanje/program_osnovne_sole Steinbuch, M., A. Bratuša, R. Fekonja, S. Novljan. (2008): Knjižnično informacijsko znanje. Gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo; Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje učnega načrta za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 10.5.2011 s spletne strani http://www.mss.gov.si/si/404 Steinbuch, M., A. Bratuša, R. Fekonja, S. Novljan. (2007): Knjižnično informacijsko znanje. Osnovna šola. (Predlog). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo; Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje učnega načrta za knjižnično dejavnost. Stopar, K., Kotar, M., Pejova, Z., Bartol, T., Novljan, S. (2006). Izhodišča za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Sekcija za visokošolske knjižnice, 25 str. http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2007/INFpismenostIZHODISCA.pdf Zakon o knjižničarstvu. Ur. l. RS 87/2001. Zakon o visokem šolstvu: Ur.l. RS 100 /2004.