REFORMA JAVNEGA SEKTORJA

1. Fakulteta za upravo REFORMA JAVNEGA SEKTORJA Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem

2. REFORMA JAVNEGA SEKTORJA TEORETIČNI POGLEDI • Chicaška šola je ponudila standardne ukrepe za reformo javnega sektorja, in sicer ukrepe povezane z deregulacijo, privatizacijo in ukrepe, ki prinašajo 'tržno' razmišljanje pri vodenju javnega sektorja. • Druga struja je ideja o novem javnem menedžmentu, ki je poudarjala uvajanje konkurence pri izvajanju javnih storitev.

3. REFORMA JAVNEGA SEKTORJA REFORMA JS PO POSAMEZNIH DRŽAVAH Velika Britanija: • glavni cilj in namen je bil izboljšanje kakovosti javnih storitev in omejevanje stroškov javnega sektorja. • s privatizacijo večine javnih storitev ter z zniževanjem števila subvencij iz proračuna se je proračunsko finančno stanje precej izboljšalo.

4. REFORMA JAVNEGA SEKTORJA REFORMA JS PO POSAMEZNIH DRŽAVAH • Na Nizozemskem je vlada z merjenjem delovanja javnega sektorja pričela t. i. 'performance budgeting' oziroma načrtno preverjanje porabe proračunskih sredstev. • Avstralija: izboljšanje odločanja o proračunskih prioritetah ter izboljšanje informacijske baze za nadzor proračunske porabe, pričeli so uvajati kazalce, ki so vplivali na povečanje sprejemanja odgovornosti vseh javnih porabnikov proračuna.

5. REFORMA JAVNEGA SEKTORJA REFORMA JS PO POSAMEZNIH DRŽAVAH • Nova Zelandija je začela s korporatizacijo, sledila je privatizacija in šele nato reforma javnih storitev. Po teh stopnjah sta sledili še reforma državne uprave in finančna reforma. • ZDA: merjenja rezultatov, kakovosti storitev in zadovoljstva uporabnikov. • Kanada: kakovosti javnih storitev in zadovoljstvo uporabnikov ob hkratnem zniževanju stroškov za njihovo 'proizvodnjo'.

6. REFORMA JAVNEGA SEKTORJA REFORMA JS V DRŽAVAH NA PREHODU Štiri faze: • transformacija: stari zakonski, politični, socialni in ekonomski okviri so bili odpravljeni. • konsolidacija: v tej fazi se je stabiliziral politični sistem in odprle so se možnosti za privatizacijo, denacionalizacijo in uvajanje tržnih elementov. • modernizacija: šele v tej fazi lahko govorimo o prevzemanju reformnih procesov javnega sektorja v razvitih državah. • adaptacija: s to fazo so tudi države na prehodu začele pripravljati ukrepe za merjenje učinkovitosti in uspešnosti delovanja javnega sektorja.

7. REFORMA JAVNEGA SEKTORJA REFORMA JS V SLOVENIJI (s poudarkom na JU) • zajema področje državne in lokalne uprave, javnih služb, varstvo pravic posameznikov in položaj ter usposabljanje javnih uslužbencev. • racionalno organizacijo državne uprave, boljšo izkoriščenost delovne sile, uvajanje notranjega trga dela, uvajanje večje samostojnosti upravnih menedžerjev, večjo hitrost in učinkovitost upravnih postopkov, ločitev političnih in uradniških položajev v državni upravi itd. • izvedba projekta reforma JU v Sloveniji (razmerje država: državljani; javni uslužbenci; izgradnja institucij države) • decentralizacija in razvoj upravljanja + večja učinkovitost javnega menedžmenta; • umik države iz gospodarstva (vključno z zmanjšanjem nepotrebnih regulacij) ; • javno-zasebno partnerstvo; • uvajanje načela dobrega vladanja in transparentnosti, • izboljšati odnos do uporabnikov • ČE POVZAMEMO: povečati usmerjenost JU k porabniku ter povečati njeno zanesljivost, učinkovitost, strokovnost in politično nevtralnost

8. DRUGA RAZVOJNA PRIORITETA (Učinkovito ustvarjanje, pretok in uporaba znanja): (CILJI: krepitev sodelovanja med raziskovalno oziroma akademsko sfero in gospodarstvom, tj. skupno delo strokovnjakov in gospodarstvenikov pri razvoju novih tehnoloških, organizacijskih, oblikovalskih, trženjskih in drugih poslovnih rešitev) Ukrep 28: Reforma izobraževanja Reformirati trg visokega izobraževanja v smeri povečane kvalitete in konkurenčnosti v korist potrošnikov (študentov in gospodarstva).(predlogi: npr. ustvariti pogoje preoblikovanja strukture izobraževanja, ustanavljanje novih univerz (7-10), novi sistemi financiranja, avtomatizem priznavanja diplom, mednarodna mobilnost, kreditni sistem itd.) Ukrep 29: Izboljšanje učinkovitosti uporabe znanja in inovativnosti Preusmeriti delovanje visoko kvalificiranih ljudi in vrhunskih strokovnjakov v aktivnosti, ki posredno in neposredno prispevajo k dvigu produktivnosti in poslovni uspešnosti gospodarstva. (predlogi: npr. poenostavitev sistem pridobivanja in porabe domačih javnih sredstev, poenostavitev sistema črpanja EU sredstev, povečati izdatke za R&R (na 3 % BDP do 2010), sistemsko nagrajevanje raziskovalcev itd.) REFORMA JAVNEGA SEKTORJA

9. Ukrep 30: Tehnološka agencija Slovenije – sprememba pravnega statusa Javna agencija za tehnološki razvoj Slovenije (ITA) se podvrže pristojnostim SVRSR – pospeševanje tehnološkega razvoja, inovativnosti in tehnološkega podjetništva z namenom dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva (predlogi: statusna sprememba TIA , prenos vsebine in kadrov TIA na SVRSR, dogovor o razmejitvi pristojnosti itd.) Ukrep 31: Tehnološki in inovativni programi za rast gospodarstva Spodbuda razvijanja in udejanjanja svetovnih tehnologij in uporabnega znanja. Sofinanciranje programov, ki se navezujejo na prioritetne panoge, opredeljene v SRS(predlogi: npr. oblikovanje novega mehanizma dodeljevanja finančnih sredstev, oblikovanje tehnoloških programov v partnerstvu s podjetji in institucijami znanja itd.) Ukrep 32: Programi za prenos in dvig ¸znanja v gospodarstvu (“1000 mladih strokovnjakov”) Izboljšati izobrazbeno strukturo v gospodarstvu in spodbujanje razvoja podjetij. Spodbuditi preliv mladih strokovnjakov iz akademske sfere v gospodarstvo storitev + spodbujanje tujih izobraženih kadrov.(predlogi: npr. partnersko oblikovanje programov za spodbujanje prenosa znanja v gospodarstvo, sofinanciranje plač mladih strokovnjakov; letno sofinanciranje 200 mladih strokovnjakov itd.) REFORMA JAVNEGA SEKTORJA

10. Ukrep 33: Spodbujanje prenosa svetovnih tehnologij v Slovenijo Osnovni namen bilateralnih projektov sodelovanja med slovenskimi in tujimi podjetji je prenos znanja in tehnologij v Slovenijo (predlogi: npr. programi za spodbujanje prenosa tehnologij bodo potekali v sodelovanju z avstrijsko in finsko agencijo, vzpostavitev pisarne v ZDA itd.) Ukrep 34: Programi za povezovanje gospodarstva z univerzami Spodbuditi raziskave, ki imajo uporabno vrednost za gospodarstvo ter omogočiti transfer rezultatov ter raziskav in kadrov v gospodarstvu. Povečati konkurenčnost med univerzami s postopno reformo načina njihovega financiranja.(predlogi: npr. programi za spodbujanje razvojnih projektov z uporabno vrednostjo in tehnoloških pisarn na univerzah bodo oblikovani v sodelovanju podjetij in institucij znanja; prioritetno se sofinancirajo projekti, ki se izvajajo skupaj z raziskovalnimi institucijami in podjetji itd.) REFORMA JAVNEGA SEKTORJA

11. REFORMA JAVNEGA SEKTORJA “Napovedi EIU: Kakšen bo svet leta 2020” • gre za oceno EIU-ja o svetovni gospodarski prihodnosti; • poročilo (Foresight 2020, Economic, Industry and Corporate Trends) je razdeljeno na tri dele: napoved za svetovno gospodarstvo, prihodnost osmih gospodarskih panog in sprememba strukture in poslovanja podjetij • Poročilo ugotavlja (del, ki se nanaša na javni sektor): • starajoče se prebivalstvo in čedalje višji stroški zdravstvenega varstva bodo sodili med največje izzive JS; • poudarek bo na uporabi tehnologije, obvladovanju in merjenju uspešnosti ter oddajanje manj pomembnih storitev v izvajanje zunanjim partnerjem (outsourcing); • vedno večji poudarek na k uporabniku usmerjeni upravi in na elektronskem poslovanju (e-upravi); • organizacije javnega sektorja bodo čedalje večji pomen pripisovale pridobivanju, usposabljanju in prekvalificiranju uslužbencev, ki bodo sposobni presojati v zapletenih primerih in komunicirati. (vir: Urbanija Anamarija (2006): Napovedi EIU: Kakšen bo svet leta 2020. Ljubljana, 02. oktober 2006)