PROLEMATIKA JAVNEGA NAROÄŒANJA

1. PROLEMATIKA JAVNEGA NAROČANJA (izbira ponudnikov na osnovi najnižje cene in posledice za gospodarstvo) Okrogla miza na konferenci o razvoju inženiringa GZS - sreda, 12. maj 2010

2. ►“Kriterij najnižje cene” pri izboru izvajalcev storitev inženirja povzroča zelo veliko škodo javnemu vlaganju! Storitve inženiringa predstavljajo v celotni vrednosti investicije zgolj 2 – 8 % vrednosti, posledice slabe izvedbe pa lahko pomenijo podražitev investicije tudi za 50 % ali več. (Kdo bo nosil odgovornost za neekonomično porabo javnih sredstev?) ► Pomembne državne investicije velikih vrednosti, oddane najcenejšemu ponudniku za izdelavo DPN, projektiranja, strokovnega nadzora – posledice? primer: odlagališče NSRAO – urbanizem ► “Cena” kot kriterij za izbor ne bi smela predstavljati več kot 50 % točk za izbor izvajalca. ► Pomen Inženirske zbornice Slovenije (IZS): ščititi javni interes preko zahtev o ustrezni usposobljenosti inženirjev, upoštevanja etike poslovanja, priporočila inženirskih cen, … ►”Napačno” razumevanje državnih uradnikov glede naročanja dodatnih storitev; Državni uradniki ne bi smeli dodatno naročati ničesar, kar je izven pogodbeno dogovorjenega obsega del (za pogodbeno dogovorjeno ceno). V primeru, da so za to pristojni (kar je redkost), pa morajo to naročiti (s čimer priznavajo pomanjkljivo pripravljene razpise).

3. ► Velika razhajanja: s strani IZS priporočene cene : cene na trgu v konkurenčnem boju ponudniki, ki so člani IZS, spuščajo cene svojih storitev na minimum > slaba kvaliteta opravljenih storitev Cene so že dosegle dno, a še vedno padajo! Skrb vzbujajoča situacija! ► Odgovorne osebe za javne razpise pri naročnikih so pooblaščeni inženirji in člani IZS, ki se ne ravnajo po načelih, ki jih priporoča IZS (problem: zavezanost k zakonodaji o javnih naročilih, ki določa kot glavni in edini kriterij za izbor NAJNIŽJO CENO) ► Analiza stanja na trgu: v letu 2008 so tržne inženirske cene dosegle 60 – 70 % priporočenih cen IZS v letu 2009 pa so se na trgu dosegale cene, ki so predstavljale zgolj 35 – 40 % priporočenih vrednosti IZS spomladi 2010 so tržne cene še bolj padle pod mejo priporočil IZS ► Konkretni primeri: pregled gibanja cen na trgu v primeru 9 razpisov ►Vprašanje: KDO NAM DELA ŠKODO? SAMI SEBI

4. Čas razpisa: april 2009 Minimalna ponujena cena: 81.500 EUR Maximalna ponujena cena: 510.000 EUR (6- kratno povečanje) Legenda: priporočila IZS glede cene

5. Čas razpisa: september 2009 Minimalna ponujena cena: 38.450 EUR Maximalna ponujena cena: 119.200 EUR (3- kratno povečanje) Legenda: priporočila IZS glede cene

6. Naročnikova pričakovana vrednost storitve: med 300.000 - 350.000 EUR Čas razpisa: oktober 2009 Minimalna ponujena cena: 105.624 EUR Maximalna ponujena cena: 236.102 EUR (2- kratno povečanje) Legenda: priporočila IZS glede cene

7. Čas razpisa: december 2009 Minimalna ponujena cena: 7.500 EUR Maximalna ponujena cena: 88.510 EUR (11- kratno povečanje) Legenda: priporočila IZS glede cene

8. Čas razpisa: januar 2010 Minimalna ponujena cena: 49.100 EUR Maximalna ponujena cena: 270.000 EUR (5- kratno povečanje) Legenda: priporočila IZS glede cene

9. Čas razpisa: januar 2010 Minimalna ponujena cena: 56.700 EUR Maximalna ponujena cena: 146.200 EUR (2,5- kratno povečanje) Legenda: priporočila IZS glede cene

10. Čas razpisa: februar 2010 Minimalna ponujena cena: 16.500 EUR Maximalna ponujena cena: 64.400 EUR (4- kratno povečanje) Legenda: priporočila IZS glede cene

11. Čas razpisa: marec 2010 Minimalna ponujena cena: 21.700 EUR Maximalna ponujena cena: 249.000 EUR (11- kratno povečanje) Legenda: povprečna cena, ki bi veljala v časih pred krizo

12. Čas razpisa: april 2010 Minimalna ponujena cena: 85.416 EUR Maximalna ponujena cena: 287.416 EUR (3- kratno povečanje) Legenda: naročnikova pričakovana vrednost storitve

13. Eden izmed razlogov za velike cenovne razlike med ponudniki in tudi za nekvalitetno izvedene storitve, so tudi zelo slabo pripravljene projektne naloge v fazi razpisov. • Razlogi za to: • strokovno premalo usposobljeni kadri, ki vodijo javna naročila pri javnih • naročnikih (nepoznavanje zakonodaje, predmeta naročila, ….) > nenatančen opis • del (različno tolmačenje ponudnikov, kaj vse je predmet razpisa) • - razpisi pripravljeni po sistemu “copy-paste”, idr. • REZULTAT: • velika razhajanja v ponujenih cenah > izbran ponudnik z najnižjo ceno > opravljena storitev slabe kvalitete > napake, reklamacije in zahtevki za anekse > nezadovoljen naročnik ►neracionalna poraba javnih sredstev • Odgovorna oseba za javno naročilo bi morala biti strokovno usposobljena s področja, ki ga razpisuje vsaj toliko, kot izvajalec, ki se prijavlja na razpis. • Za izvedbo kvalitetnega razpisa bi moral javni naročnik najeti strokovno usposobljen kader.

14. Primer 1: • Projektna naloga za storitve izdelave projektne dokumentacije za XY objekt • Opis del: • Izdelava idejnega projekta • Izdelava PGD, PZI, PID …. • ………………. • in vseh potrebnih študij, analiz, elaboratov, ……, ki se bodo v postopku izkazali za potrebne • Ugotovitve: • Iz razpisa ni razvidno aliso predmet razpisa tudi npr. izdelava geodetskega posnetka (ni • podatka o območju, ki ga je potrebno posneti), geomehanskih preiskav (ponudnik mora sam • oceniti obseg teh del – npr. št. vrtin in sondažnih izkopov, globino vrtin, …), študije • izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, …. Itd.. • V takšnih primerih je ponudnik prepuščen lastni presoji, kaj vse bo potrebno izvesti in kaj vse • ter v kakšnem obsegu bo vkalkuliral v svojo ponudbeno ceno. Izkušnje kažejo, da zaradi • takšnih dejanj prihaja do velikih razlik v ponudbenih cenah. • Slabše usposobljen ponudnik ( = tisti z najnižjo ceno) ne zna predvideti vsa potrebna • opravila, ki jih bo zahteval projekt, zato teh storitev ne upošteva v svojih kalkulaciji in ponudi • nizko ceno ter nato od naročnika zahteva aneks za dodatna dela. • S kriterijem “najnižje cene” država izbira slabe izvajalce, ki uspejo na razpisih z nizkimi cenami.

15. Primer 2: • Projektna naloga za izdelavo občinskega prostorskega načrta Občine Dol pri • Ljubljani • Razpisovalec: Občina Dol pri Ljubljani • Opis del: • Strateški del OPN (natančno opisan) • Izvedbeni del OPN (natančno opisan) • …… • Predmet naročila je tudi izdelava vse ostale potrebne dokumentacije, elaboratov, študij, itd., ki • so sestavni del postopka pridobivanja OPN, kot so celostna presoja vplivov na okolje (v • obsegu, ki je potreben oz. bo zahtevan s strani institucij), študija poplavne ogroženosti, itd. • Ugotovitve: • Razpisovalec v fazi priprave razpisa ni seznanjen (v določenih primerih tudi ne more predvideti • vseh možnih scenarijev) z obsegom del, ki se bodo izkazala za potrebna, zato z zgoraj • navedeno dikcijo prevali to tveganje na ponudnike. Nemalokrat pa se izkaže, da pripravljavec • tudi ne pozna obsega in vrsto del, ki jih razpisuje (npr. razpisuje tudi storitve, ki jih je zahtevala • stara zakonodaja, …..). • Rezultat: V fazi ponudbe ni mogoče natančno oceniti, katere vse aktivnosti se bodo v fazi • izdelave naloge izkazale za potrebne, zato dikcija kot je navedena zgoraj ni umestna. • Posledica tega je, da si ponudniki različno tolmačijo obseg in vrsto razpisanih del, • zato spet prihaja do velikih razlik v ponudbenih cenah.

16. Primer 3: • Projektna naloga za storitve pridobivanja zemljišč za potrebe gradnje • Razpisovalec: Ministrstvo za promet • Opis del: • Priprava podatkov (natančno opisane aktivnosti) • Organizacija cenitev nepremičnin (natančno opisane aktivnosti) • Druga dejanja, ki so potrebna pred sklenitvijo pogodb (urejanje pravnega in dejanskega stanja zemljišč) • Sestavljanje in sklepanje pogodb (natančno opisane aktivnosti) • Razlastitve (natančno opisane aktivnosti) • Drugi načini pridobivanja zemljišč pred gradnjo (natančno opisane aktivnosti) • Priprava in vložitev zk predlogov • Servisiranje gradbišča v času gradnje • Posebne določbe za pridobivanje objekta (natančno opisane aktivnosti) • Ocenjena vrednost del v ponudbi se določi za naslednje postavke: • 135 kom – pogodb • 4 x – koordinacije pri naročniku • 5 x – redna poročila naročniku

17. Ugotovitve:v projektni nalogi – opisu del so navedene prav vse aktivnosti, ki se nanašajo na pridobivanje zemljišč in objektov, dejansko pa je predmet del le sklepanje pogodb za pridobitev zemljišč (in NE objektov!), koordinacije in izdelava poročil. Razpisovalec je uporabil vzorec projektne naloge brez, da bi ga ustrezno prilagodil za konkretno nalogo oz. razpis. V praksi se dogaja, da oseba, ki je s strani naročnika odgovorna za javno naročilo, ne pozna vsebine del in samega razpisa. Rezultat slabo pripravljene projektne naloge so različna razumevanja ponudnikov, kaj vse je predmet razpisa > zelo velike razlike v cenah.

18. Predlogi: • Vladi oz. ministrstvom: • - sprememba zakonodaje o javnih naročilih • a) uvedba pravila, da se ponudbi z najnižjo in najvišjo ponudbeno ceno, izločita; • b) posebnost svetovalnih inženiringov (cena); • c) naročnikovi vodje projektov ne smejo naročati in zahtevati izvršitev storitev, • ki so izven obsega pogodbeno dogovorjenih del (za pogodbeno dogovorjeno • ceno). V nekaterih primerih je potrebno dopustiti, da so dodatna dela • podvojena – kar lahko pri celotni investiciji predstavlja kvečjemu 2 – 3 %; • - strokovna usposobljenost naročnikovih kadrov, ki pokrivajo področje javnih naročil • Država mora uporabljati “usluge”svetovalnega inženiringa že pri izdelavi • projektnih nalog za potrebe javnih razpisov in s tem tudi prenašati • odgovornost na specializirano stroko.

19. Predlogi: 2. Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in ostalim zbornicam; a) dosledno sledenje in uveljavljanje svojih priporočil; b) vzpostavitev liste tistih, ki ne spoštujejo pravil IZS; 3. Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Združenju za svetovalni inženiring (ZISP) a) uveljaviti spremembe zakona o javnem naročanju; b) v slovenskem gospodarstvu doseči medsebojno vzajemno sodelovanje med slovenskimi svetovalnimi inženirji in investitorji, tako kot je to praksa v drugih evropskih državah.

20. Hvala za vašo pozornost! Razprava