Mirko Medved

1. POMEN STATISTIČNIH RAZISKAV ZA SPREMLJANJE GOSPODARJENJA Z ZASEBNIMI DRUŽINSKIMI GOZDOVI V SLOVENIJI Mirko Medved

2. Izhodišča in cilji Metode Rezultati Lastniška struktura gozdov Posek lesa v zasebnih gozdovih po letu 1980 Raziskava o pridobivanju lesa (GIS 1990) Raziskava o posestni strukturi (GIS&BFG 1995) Popis kmetijskih gospodarstev (SURS 2000) Vzorčna raziskava kmetijskih gospodarstev (SURS 2003) Stalne vzorčne ploskve (ZGS 1991-2000) Primerjava raziskav z uradnimi statistikami in načrti Struktura rabe lesa Zaključki in priporočila Vsebina

3. Dobro poznamo stanje gozdov Posestna struktura, velikostna in socialnoekonomska se hitro spreminja Količina poseka je podcenjena Struktura poseka je nerealna Za dobre odločitve so potrebni dobri podatki KODEKS RAVNANJA EVROPSKE STATISTIKE (15 načel) Institucionalno okolje: neodvisnost, mandat, ustreznost virov, kakovost, zaupnost, objektivnost in nepristranskost Statistični procesi: dobra metodologija, ustrezni statistični postopki, razumna obremenitev poročevalskih enot Statistični rezultati: ustreznost, natančnost in zanesljivost, pravočasnost in točnost, skladnost in primerljivost, dostopnost in jasnost Izhodišča

4. Podkrepiti sklep št. 2 (14. 10 2003): Statistični sosvet za gozdarstvo predlaga SURS in Statističnemu svetu uvedbo nove raziskave “Spremljanje gospodarjenja z družinskimi gozdovi” Utemeljiti potrebe po spremljanju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi (količina in struktura poseka) z dodatnimi argumenti, analizami raziskav in meritev. Dobiti boljše podatke za nacionalni gozdni program, bilance CO2 za Kjotski protokol, strategijo rabe lesne biomase, nacionalne račune za gozdarstvo,.... Cilji

5. Metode Posek lesa po enakih velikostnih kategorijah posesti (neto m3/ha): • Anketa GIS 1990 • Anketa GIS&BFG 1995 • Popis SURS 2000 • Vzorčni popis SURS 2003 • Stalne vzorčne ploskve ZGS 1991-2000 Primerjava podatkov z uradnimi podatki Statistični letopis

6. RezultatiLastniška struktura gozdov v SLO (2003) Družinski gozdovi

7. RezultatiPosek lesa iz raziskav (neto m3/ha)

8. RezultatiPrimerjava etata (možnega poseka) in realizacija sečnje za 22 GGE in 104.000 ha gozdov (bruto m3/ha)

9. RezultatiPrimerjava uradnih podatkov o poseku in podatkov iz različnih raziskav (neto m3/ha)

10. RezultatiPrimerjava podatkov o poseku in načrtovanim letnim etatom (neto m3/ha)

11. RezultatiSortimentna struktura poseka v Sloveniji in posek lesa za drva na družinskih kmetijah

12. Zaključki • Povečuje se površina zasebnih gozdov • Posestna struktura se hitro spreminja: narašča število nekmečkih lastnikov • Letno opravlja sečnjo skoraj 50.000 družinskih kmetij, število ostalih aktivnih – nekmečkih lastnikov lahko le ocenjujemo • Največ razlik med uradnimi in ocenjenimi podatki o poseku lahko pripišemo poseku lesa za drva: • Uradni podatki o poseku za drva v obd. 1999 – 2003 so 0,4 milj. m3/leto, • Ocena verjetnega poseka za drva 1,3 do 1,4 milj. m3/leto • Zaradi cen energentov lahko v prihodnje pričakujemo povečevanje porabo lesa za drva

13. Priporočila Smiselno bi bilo permanentno raziskovanje gospodarjenja z vsemi družinskimi gozdovi in ne samo z gozdovi družinskih kmetij. Na podlagi statistik drugih držav EU pripraviti primerjalno analizo zbiranja statističnih podatkov za gozdarstvo. Uradne podatke je potrebno dopolniti z ocenami realne porabe lesa za ogrevanje, kajti ? je katere podatke bomo uporabljali kot osnovo za trgovanje s CO2 . Uveljavljanje Kodeksa ravnanja evropske statistike.