200 likes | 499 Views
Slovenščina in/ali e-slovenščina danes in ju3. Dr. Melita Zemljak Jontes Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta. Značilnosti informacijske dobe. Informacijska doba → hiter tehnološki napredek ↓↑
E N D
Slovenščina in/ali e-slovenščina danes in ju3 Dr. Melita Zemljak Jontes Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta
Značilnosti informacijske dobe • Informacijska doba → hiter tehnološki napredek ↓↑ spremembe načina življenja. • Spremembe v izobraževanju učitelj učeči se • Računalniška pismenost učečih se učiteljev.
Kako vidimo generacijo Y starejše generacije? • Vzročno-posledični odnos. • Domnevna ravnodušnost; nepotrpežljivost. • Bistvo življenja: ≠☺ delo; ☺ zabava, prosti čas, prijatelji, družina. • Radovednost. • Pridnost sama po sebi ni vrednota → REZULTAT. • Ni strahu pred spremembami. • Največji strah → dolgočasje. • Hitrost dela. • Motivacija: Kaj pa tebi več pomeni? (Polnočni klub, 24. 4. 2009)
Sporazumevanje KOMUNIKACIJA : SPORAZUMEVANJE : SPOROČANJE • Komunikacija → posebna oblika človekovega vedenja → s posebnim namenom odnos najmanj dveh komunikacijskih partnerjev → izmenjava sporočila s pomočjo znakov (jezikovnih ali nejezikovnih). Komunikacija → dvosmerno dejanje: • sporočanje (ali tvorjenje besedil), • sprejemanje besedil.
Spletno sporazumevanje(Suhadolc 2007) • Forum, blog(klepetalnica), podcast, wiki, družbeni zaznamki, spletna skupnost idr. • Spletne aplikacije (e-pošta, spletno bančništvo, spletno računovodstvo, elektronsko davčno poslovanje – e-davki, kliping, spletni študentski servis, spletna mesta za zasebne stike, spletni portali za snemanje in delitev fotografij, videoposnetkov …). • Spletne trgovine. Ekstranet. Intranet. Novinarsko središče. • Konferenčni sistemi. (Zalokar 2010) Splošno e-sporazumevanje : e-sporazumevanje v učnem procesu.
(E-)sporazumevanje v učnem procesu • Sporazumevalna zmožnost → jezikovna + pragmatična. (Križaj Ortar, Bešter, Kržišnik 1994) • Sporazumevanje pri pouku. • E-sporazumevanje pri pouku (sinhrono ali asinhrono(Rebolj 2008)).
Učni načrt za slovenščino (2008) • Razvijanje digitalne zmožnosti→ zmožnost zavestne in kritične rabe informacijskih družbenih tehnologij pri opravljanju delovnih obveznosti, zunaj delovnega časa in v procesu sporazumevanja. • Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku: • zmožnost sprejemanja (poslušanja/gledanja in branja), • zmožnost tvorjenja (govorjenja in pisanja) besedil. • UN (2008) → poudarjanje razvijanja digitalne zmožnosti: • ob dejavnem stiku z (ne)umetnostnim besedilom, • ustvarjalna, kritična, varna uporaba podatkov in informacij. (UN 2008, Žveglič 2008) raba IKT
E-izobraževanje • Izobraževanje na daljavo na daljavo kombinirano (Gerlič 2003, Dobnik 2003, Žveglič 2008) • Posebnosti in prednosti: (Žveglič, Klemenčič Glavica, Kroflič 2008) • prilagojenost prostorskim in časovnim omejitvam ter sposobnostim; • učenec se navadi samostojnega učenja; • možnost sprotnega popravljanja in dopolnjevanja gradiv – dostopnost tekočih podatkov; • uporaba računalniških storitev: hranjenje učnih vsebin, iskanje po internetu; • videokonferenčna povezava nam omogoči tudi stik z učiteljem, ki lahko sproti preverja, ocenjuje, to pa učenca navaja na samodisciplino in sprotno delo.
Pomanjkljivosti: (Žveglič, Klemenčič Glavica, Kroflič 2008) • malo e-gradiv za slovenščino, za vse stopnje starosti; • dostopnost do tiskanih izvodov je velikokrat onemogočena. • E-šola (virtualno učno okolje, virtualna šola, e-okolje). Digitalna knjižnica Slovenije, Wikivir idr. E-učilnica (Zalokar 2010)
E-kompetentni učitelj (projekt E-šolstvo): • http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo.html ; • tehnološka in didaktična kompetenca. • SIO (Slovensko izobraževalno omrežje). • Namen spletnega mesta SIO je povezati in integrirati projekte, dejavnosti in storitve slovenskega izobraževalnega sistema. • Kot povezovalna informacijska točka različnih e-skupnosti v okviru nekdanjega portala info.edus.sibo v izobraževalnem omrežju spletnih skupnosti zagotavljal: • dostop do kataloga seminarjev/svetovanj, • enoten informacijski servis na področju razpisov in konferenc, • enoten kraj izvajanja seminarjev in svetovanj, • razvoj in dostop do repozitorijaučnih gradiv. (http://www.sio.si/sio/sio_portal/o_portalu_sio.html, pridobljeno 15. 1. 2011)
E-razvojna skupina za slovenščino Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo(Žveglič 2008) http://info.edus.si/eslo/ • Delovanje od septembra 2006 v okviru Predmetne skupine za slovenščino (vodja: Mojca Poznanovič Jezeršek) • Vodja: mag. Marija Žveglič (ZRSŠ) • Naloge: • spremljanje razvoja didaktičnih modelov uporabe IKT pri pouku slovenščine in spodbujanje njihovega udejanjanja pri slovenščini, tj. uporaba obstoječih e-gradiv, uporaba e-table ter nadgradnja spletnih učilnic; • analiziranje stanja uporabe IKT na področju slovenščine; • organiziranje in koordiniranje e-projektov kakovostne uporabe IKT in didaktičnih modelov njene uporabe pri pouku slovenščine v vrtcu, osnovni in srednji šoli;
predstavitve e-projektov na študijskih srečanjih učiteljev slovenščine v tretjem triletju in gimnaziji in na posvetih ravnateljev osnovnih in srednjih šol ter na mednarodnih konferencah in delovnih srečanjih; • spodbujanje in priprava predlogov novih e-projektov; oblikovanje e-projektne skupine za nove e-projekte ter spremljava in vrednotenje potrjenih e-projektov; • opredelitev IKT-kompetenc učiteljev na področju slovenščine kot podpora razvoju kurikula; • pripravljanje usmeritev za izobraževanje učiteljev za uporabo IKT na področju slovenščine ter strokovno usposabljanje članov e-razvojne skupine; • priprava strokovnih člankov in predstavitev; • informiranje učiteljev v spletni učilnici Moodle, namenjeni študijskim srečanjem; • spremljanje dela drugih e-razvojnih skupin zavoda ter sodelovanje z njimi.
Seminarji. • Študijska srečanja. • E-projekti. • Realizacija predstavitvenih dejavnosti na različnih ravneh (šolska/lokalna, regijska, mednarodna; klasična delovna srečanja, srečanja na daljavo, konference, strokovni članki). • Pomen vključenosti in povezanosti vseh ravni izobraževanja (osnovna, srednja šola, univerza (fakulteta)). • Partnersko sodelovanje ZRSŠ in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
E-praksa na FF UM • Študijski leti 2007/2008, 2008/2009 izvedba delne pedagoške prakse študentov mariborske filozofske fakultete pod mentorskim vodstvom ge. Marijane Klemenčič Glavica (neposredna mentorica) in dr. Simone Pulko (didaktičarka za slovenski jezik in književnost na FF v Mariboru); soglasje staršev. • Aktivno sodelovanje na sekundarni ravni izobraževanja (hospitacije in nastopi). • Oblikovanje e-gradiv. • Predstavitve e-prakse preostalim študentom. • Partnersko sodelovanje ZRSŠ in FF UM intenzivneje v štud. letu 2010/2011.
Sklep • Tradicionalna pismenost : računalniška pismenost (Kellner 2007) • Pomen tehnološke in didaktične kompetence učitelja slovenščine • Pomen vključenosti in povezanosti vseh ravni izobraževanja ((predšolska doba), osnovna, srednja šola, univerza (fakulteta)) • Trivializacija: sistematičnost rabe IKT: integralnost IKT pri pouku (slovenščine) : digitalna zmožnost kot le ena od zmožnosti vseživljenjskega izobraževanja
Viri in literatura • BEŠTER, Marja, KRIŽAJ ORTAR, Martina, KRŽIŠNIK, Erika, 1994: Pouk slovenščine malo drugače. Trzin. • DOBNIK, Nadja, 2003: Slovenija pred didaktičnimi izzivi virtualnega učnega okolja. Gender, M. (ur.): E-izobraževanje doživeti in izpeljati. Zbornik strokovne konference. Maribor: Doba. 53–67. • PULKO, Simona, 2007: Sporočanje v osnovni šoli. Zora 45. Maribor: Slavistično društvo Maribor. • GERLIČ, Ivan, 2003: Pedagoško-didaktični vidiki izobraževanja na daljavo. Gender, M. (ur.): E-izobraževanje doživeti in izpeljati. Zbornik strokovne konference. Maribor: Doba. 41–54. • KELLNER, Douglas. 2007. Novi mediji in nove pismenosti: rekonstrukcija vzgojno-izobraževalnega dela za novo tisočletje. V: Vzgoja in izobraževanje, 4, 12–28.
KRANJC, Simona, 2001: Jezik v elektronskih medijih. V: Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige, (Obdobja 20). 435–446. • LESIČ, Miran, ZADRAVEC PEŠEC, Renata, 2010: E-učenje v okolju spleta 2.0. Spletna stran: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2010_1-2/html/clanek_04.html. Pridobljeno 9. 1. 2011. • OREL, I., 2003: Sporazumevanje nekoč in danes – od vzorcev pogovorov do mladostniških SMS-ov. V: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. • Polnočni klub: Generacija Y. 24. 4. 2009. http://www.rtvslo.si/odprtikop/polnocni_klub/generacija-y/. Pridobljeno 20. 12. 2010. • REBOLJ, Vanda, 2008: E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike. Radovljica: Didakta. 216 str. • STREHOVEC, J., 2006: Novomedijsko besedilo: od hiperteksta k postliterarnim in hibridnim besedilnim oblikam. JiS 51/6, 3–24.
SUHADOLC, Jana, 2007: Nove priložnosti e-komuniciranja. Ljubljana: GV Založba. 183 str. • Učni načrt, 2005: program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. Ljubljana. • ZALOKAR, Andreja, 2010: E-izobraževanje pri pouku slovenskega jezika in književnosti. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. 72 str. • ŽVEGLIČ, Marija, 2008: Raba ikt za razvijanje sporazumevalne zmožnosti pri pouku slovenščine v 3. Triletju osnovne šole in gimnaziji. Ljubljana: Vzgoja in izobraževanje. 40–45. • ŽVEGLIČ, Marija, KLEMENČIČ GLAVICA, Marijana, KROFLIČ, Martina, 2008: Učenje in poučevanje slovenščine na daljavo v spletni učilnici Moodle. Ljubljana: Slovenščina v šoli. 50–55.