1 / 20

Slovenščina in/ali e-slovenščina danes in ju3

Slovenščina in/ali e-slovenščina danes in ju3. Dr. Melita Zemljak Jontes Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta. Značilnosti informacijske dobe. Informacijska doba → hiter tehnološki napredek ↓↑

newton
Download Presentation

Slovenščina in/ali e-slovenščina danes in ju3

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Slovenščina in/ali e-slovenščina danes in ju3 Dr. Melita Zemljak Jontes Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta

  2. Značilnosti informacijske dobe • Informacijska doba → hiter tehnološki napredek ↓↑ spremembe načina življenja. • Spremembe v izobraževanju učitelj učeči se • Računalniška pismenost učečih se učiteljev.

  3. Kako vidimo generacijo Y starejše generacije? • Vzročno-posledični odnos. • Domnevna ravnodušnost; nepotrpežljivost. • Bistvo življenja: ≠☺ delo; ☺ zabava, prosti čas, prijatelji, družina. • Radovednost. • Pridnost sama po sebi ni vrednota → REZULTAT. • Ni strahu pred spremembami. • Največji strah → dolgočasje. • Hitrost dela. • Motivacija: Kaj pa tebi več pomeni? (Polnočni klub, 24. 4. 2009)

  4. Sporazumevanje KOMUNIKACIJA : SPORAZUMEVANJE : SPOROČANJE • Komunikacija → posebna oblika človekovega vedenja → s posebnim namenom odnos najmanj dveh komunikacijskih partnerjev → izmenjava sporočila s pomočjo znakov (jezikovnih ali nejezikovnih). Komunikacija → dvosmerno dejanje: • sporočanje (ali tvorjenje besedil), • sprejemanje besedil.

  5. Spletno sporazumevanje(Suhadolc 2007) • Forum, blog(klepetalnica), podcast, wiki, družbeni zaznamki, spletna skupnost idr. • Spletne aplikacije (e-pošta, spletno bančništvo, spletno računovodstvo, elektronsko davčno poslovanje – e-davki, kliping, spletni študentski servis, spletna mesta za zasebne stike, spletni portali za snemanje in delitev fotografij, videoposnetkov …). • Spletne trgovine. Ekstranet. Intranet. Novinarsko središče. • Konferenčni sistemi. (Zalokar 2010) Splošno e-sporazumevanje : e-sporazumevanje v učnem procesu.

  6. (E-)sporazumevanje v učnem procesu • Sporazumevalna zmožnost → jezikovna + pragmatična. (Križaj Ortar, Bešter, Kržišnik 1994) • Sporazumevanje pri pouku. • E-sporazumevanje pri pouku (sinhrono ali asinhrono(Rebolj 2008)).

  7. Učni načrt za slovenščino (2008) • Razvijanje digitalne zmožnosti→ zmožnost zavestne in kritične rabe informacijskih družbenih tehnologij pri opravljanju delovnih obveznosti, zunaj delovnega časa in v procesu sporazumevanja. • Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku: • zmožnost sprejemanja (poslušanja/gledanja in branja), • zmožnost tvorjenja (govorjenja in pisanja) besedil. • UN (2008) → poudarjanje razvijanja digitalne zmožnosti: • ob dejavnem stiku z (ne)umetnostnim besedilom, • ustvarjalna, kritična, varna uporaba podatkov in informacij. (UN 2008, Žveglič 2008) raba IKT

  8. E-izobraževanje • Izobraževanje na daljavo na daljavo kombinirano (Gerlič 2003, Dobnik 2003, Žveglič 2008) • Posebnosti in prednosti: (Žveglič, Klemenčič Glavica, Kroflič 2008) • prilagojenost prostorskim in časovnim omejitvam ter sposobnostim; • učenec se navadi samostojnega učenja; • možnost sprotnega popravljanja in dopolnjevanja gradiv – dostopnost tekočih podatkov; • uporaba računalniških storitev: hranjenje učnih vsebin, iskanje po internetu; • videokonferenčna povezava nam omogoči tudi stik z učiteljem, ki lahko sproti preverja, ocenjuje, to pa učenca navaja na samodisciplino in sprotno delo.

  9. Pomanjkljivosti: (Žveglič, Klemenčič Glavica, Kroflič 2008) • malo e-gradiv za slovenščino, za vse stopnje starosti; • dostopnost do tiskanih izvodov je velikokrat onemogočena. • E-šola (virtualno učno okolje, virtualna šola, e-okolje). Digitalna knjižnica Slovenije, Wikivir idr. E-učilnica (Zalokar 2010)

  10. E-kompetentni učitelj (projekt E-šolstvo): • http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo.html ; • tehnološka in didaktična kompetenca. • SIO (Slovensko izobraževalno omrežje). • Namen spletnega mesta SIO je povezati in integrirati projekte, dejavnosti in storitve slovenskega izobraževalnega sistema. • Kot povezovalna informacijska točka različnih e-skupnosti v okviru nekdanjega portala info.edus.sibo v izobraževalnem omrežju spletnih skupnosti zagotavljal: • dostop do kataloga seminarjev/svetovanj, • enoten informacijski servis na področju razpisov in konferenc, • enoten kraj izvajanja seminarjev in svetovanj, • razvoj in dostop do repozitorijaučnih gradiv. (http://www.sio.si/sio/sio_portal/o_portalu_sio.html, pridobljeno 15. 1. 2011)

  11. E-razvojna skupina za slovenščino Zavoda Republike Slovenije za Šolstvo(Žveglič 2008) http://info.edus.si/eslo/ • Delovanje od septembra 2006 v okviru Predmetne skupine za slovenščino (vodja: Mojca Poznanovič Jezeršek) • Vodja: mag. Marija Žveglič (ZRSŠ) • Naloge: • spremljanje razvoja didaktičnih modelov uporabe IKT pri pouku slovenščine in spodbujanje njihovega udejanjanja pri slovenščini, tj. uporaba obstoječih e-gradiv, uporaba e-table ter nadgradnja spletnih učilnic; • analiziranje stanja uporabe IKT na področju slovenščine; • organiziranje in koordiniranje e-projektov kakovostne uporabe IKT in didaktičnih modelov njene uporabe pri pouku slovenščine v vrtcu, osnovni in srednji šoli;

  12. predstavitve e-projektov na študijskih srečanjih učiteljev slovenščine v tretjem triletju in gimnaziji in na posvetih ravnateljev osnovnih in srednjih šol ter na mednarodnih konferencah in delovnih srečanjih; • spodbujanje in priprava predlogov novih e-projektov; oblikovanje e-projektne skupine za nove e-projekte ter spremljava in vrednotenje potrjenih e-projektov; • opredelitev IKT-kompetenc učiteljev na področju slovenščine kot podpora razvoju kurikula; • pripravljanje usmeritev za izobraževanje učiteljev za uporabo IKT na področju slovenščine ter strokovno usposabljanje članov e-razvojne skupine; • priprava strokovnih člankov in predstavitev; • informiranje učiteljev v spletni učilnici Moodle, namenjeni študijskim srečanjem; • spremljanje dela drugih e-razvojnih skupin zavoda ter sodelovanje z njimi.

  13. Seminarji. • Študijska srečanja. • E-projekti. • Realizacija predstavitvenih dejavnosti na različnih ravneh (šolska/lokalna, regijska, mednarodna; klasična delovna srečanja, srečanja na daljavo, konference, strokovni članki). • Pomen vključenosti in povezanosti vseh ravni izobraževanja (osnovna, srednja šola, univerza (fakulteta)). • Partnersko sodelovanje ZRSŠ in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

  14. E-praksa na FF UM • Študijski leti 2007/2008, 2008/2009  izvedba delne pedagoške prakse študentov mariborske filozofske fakultete pod mentorskim vodstvom ge. Marijane Klemenčič Glavica (neposredna mentorica) in dr. Simone Pulko (didaktičarka za slovenski jezik in književnost na FF v Mariboru); soglasje staršev. • Aktivno sodelovanje na sekundarni ravni izobraževanja (hospitacije in nastopi). • Oblikovanje e-gradiv. • Predstavitve e-prakse preostalim študentom. • Partnersko sodelovanje ZRSŠ in FF UM intenzivneje v štud. letu 2010/2011.

  15. Sklep • Tradicionalna pismenost : računalniška pismenost (Kellner 2007) • Pomen tehnološke in didaktične kompetence učitelja slovenščine • Pomen vključenosti in povezanosti vseh ravni izobraževanja ((predšolska doba), osnovna, srednja šola, univerza (fakulteta)) • Trivializacija: sistematičnost rabe IKT: integralnost IKT pri pouku (slovenščine) : digitalna zmožnost kot le ena od zmožnosti vseživljenjskega izobraževanja

  16. Viri in literatura • BEŠTER, Marja, KRIŽAJ ORTAR, Martina, KRŽIŠNIK, Erika, 1994: Pouk slovenščine malo drugače. Trzin. • DOBNIK, Nadja, 2003: Slovenija pred didaktičnimi izzivi virtualnega učnega okolja. Gender, M. (ur.): E-izobraževanje doživeti in izpeljati. Zbornik strokovne konference. Maribor: Doba. 53–67. • PULKO, Simona, 2007: Sporočanje v osnovni šoli. Zora 45. Maribor: Slavistično društvo Maribor. • GERLIČ, Ivan, 2003: Pedagoško-didaktični vidiki izobraževanja na daljavo. Gender, M. (ur.): E-izobraževanje doživeti in izpeljati. Zbornik strokovne konference. Maribor: Doba. 41–54. • KELLNER, Douglas. 2007. Novi mediji in nove pismenosti: rekonstrukcija vzgojno-izobraževalnega dela za novo tisočletje. V: Vzgoja in izobraževanje, 4, 12–28.

  17. KRANJC, Simona, 2001: Jezik v elektronskih medijih. V: Slovenski knjižni jezik – aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige, (Obdobja 20). 435–446. • LESIČ, Miran, ZADRAVEC PEŠEC, Renata, 2010: E-učenje v okolju spleta 2.0. Spletna stran: http://home.izum.si/COBISS/OZ/2010_1-2/html/clanek_04.html. Pridobljeno 9. 1. 2011. • OREL, I., 2003: Sporazumevanje nekoč in danes – od vzorcev pogovorov do mladostniških SMS-ov. V: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. • Polnočni klub: Generacija Y. 24. 4. 2009. http://www.rtvslo.si/odprtikop/polnocni_klub/generacija-y/. Pridobljeno 20. 12. 2010. • REBOLJ, Vanda, 2008: E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike. Radovljica: Didakta. 216 str. • STREHOVEC, J., 2006: Novomedijsko besedilo: od hiperteksta k postliterarnim in hibridnim besedilnim oblikam. JiS 51/6, 3–24.

  18. SUHADOLC, Jana, 2007: Nove priložnosti e-komuniciranja. Ljubljana: GV Založba. 183 str. • Učni načrt, 2005: program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. Ljubljana. • ZALOKAR, Andreja, 2010: E-izobraževanje pri pouku slovenskega jezika in književnosti. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta. 72 str. • ŽVEGLIČ, Marija, 2008: Raba ikt za razvijanje sporazumevalne zmožnosti pri pouku slovenščine v 3. Triletju osnovne šole in gimnaziji. Ljubljana: Vzgoja in izobraževanje. 40–45. • ŽVEGLIČ, Marija, KLEMENČIČ GLAVICA, Marijana, KROFLIČ, Martina, 2008: Učenje in poučevanje slovenščine na daljavo v spletni učilnici Moodle. Ljubljana: Slovenščina v šoli. 50–55.

More Related