PRISTOJNOST – PREDAVANJE S PRIMERI IN TRDITVAMI

1. PRISTOJNOST – PREDAVANJE S PRIMERI IN TRDITVAMI

2. Oseba A (hrvaški državljan; stalno prebivališče v Zagrebu) je v pretepu pred diskoteko v Zagrebu hudo telesno poškodovala osebo B, slovenskega državljana s stalnim prebivališčem v Sloveniji. B se je najprej zdravil v bolnišnici v Zagrebu, nato pa še v Avstriji. Ko se je vrnil iz bolnišnice v Avstriji, je doma še vedno trpel hude bolečine kot posledice hude telesne poškodbe. Kasneje je vložil tožbo pred slovenskim sodiščem in od osebe A zahteval povračilo premoženjske in nepremoženjske škode. • Je naše sodišče pristojno?

3. Primer je iz časa, ko za Slovenijo še ni veljala Bruseljska uredba • Imamo spor med hrvaškim tožnikom (družba s sedežem v Zagrebu) in slovenskim tožencem (oseba s stalnim prebivališčem v Mariboru) glede kršitve avtorske pravice. V skladu z določbo 48. člena ZMZPP je hrvaška družba vložila tožbo zoper slovenskega toženca pred sodiščem v Mariboru. Lahko sodišče odloči, da nima krajevne pristojnosti, ker je po predpisih o krajevni pristojnosti za spore iz pravic intelektualne lastnine izključno pristojno sodišče v Ljubljani?

4. Pravilnost oziroma nepravilnost trditev • Mednarodna pristojnost je ločeno področje od področja uporabe prava. Določbe o mednarodni pristojnosti tudi ne vsebujejo naveznih okoliščin. Torej ni nobene potrebe po povezovanju obeh področij…

5. Če sodišče ne ugotavlja, ali je lahko za reševanje mednarodnega spora pristojno po določbah ZPP, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti

6. Od ugotovitve vsebine tujega prava je odvisno katera dejstva (dokaze) mora sodišče ugotoviti. Procesno pravo lex fori nima pri tem nobene vloge.

7. Pristojnost na temelju premoženja velja za prekomerno. Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, če se bo iz dolžnikovega premoženja tudi dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Zato, če utemeljuje slovenski tožnik svoj zahtevek le na dejstvu, da je tuja tožena stranka soustanoviteljica d.d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.

8. Tuja pravna oseba – stečajni upnik v postopku pred slovenskim sodiščem, ima težavo dokazati, da je pri globalni cesiji dobil izločitveno in ne ločitveno pravico. Ali lahko vloži tožbo pred tujim sodiščem, kajti cedirana terjatev bi morala biti po pogodbi izpolnjena v kraju njegovega sedeža…?

9. NALOGA • Oseba A (državljan Makedonije) s stalnim prebivališčem v Skopju je vložila tožbo na plačilo kupnine iz naslova prodajne pogodbe (predmet te pogodbe so bili računalniki, ki jih je kupec prejel) zoper osebo B (slovenskega državljana) s stalnim prebivališčem v Mariboru. Tožba je bila vložena pred sodiščem v Mariboru. • Se v danem primeru za določitev mednarodne pristojnosti uporabi ZMZPP ali Bruseljska uredba o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi v civilnih in gospodarskih zadevah (BU I)? • Pri odgovoru upoštevajte: • Personalni kriterij uporabe BU I • Časovni kriterij uporabe • Materialni kriterij uporabe • Druge relevantne kriterije • Poiščite relevantne odgovore v BU I in jih obrazložite z navedbo relevantnih pravnih pravil! • Opomba: pri tem nas ne zanima, ali je po pravilih BU I dejansko podana pristojnost slovenskega sodišča!