1 / 94

Medpredmetno povezovanje v okviru šolskih projektov

Medpredmetno povezovanje v okviru šolskih projektov. mag. Petra Pižmoht , prof. lik. ped. Maja Rak, u.d.i.a. Celje, 19. 11. 2010. Aranžerski tehnik – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Projekti v okviru programa aranžerski tehnik. Primeri projektov:

osanna
Download Presentation

Medpredmetno povezovanje v okviru šolskih projektov

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Medpredmetno povezovanje v okviru šolskih projektov mag. Petra Pižmoht, prof. lik. ped. Maja Rak, u.d.i.a. Celje, 19. 11. 2010

  2. Aranžerski tehnik – Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje

  3. Projekti v okviru programa aranžerski tehnik • Primeri projektov: • Oblikovanje in izdaja šolskega časopisa • Jabolko v šoli • Kocka v parku (javni natečaj MCC) • Sodelovanje z Galerijo sodobne umetnosti in Likovnim salonom Celje • Scenografije • Vsakoletna lutkovna ali gledališka predstava: Snežna kraljica (Hans Christian Andersen) Cvetlice male Ide (Hans Christian Andersen) Lutkovne predstave v umetniški četrti Celja (Celje-pravljično mesto) Sneguljčica Mojca Pokrajculja Pokonci izpod korenin Zvezdica Zaspanka Pepelka • Promocijski filmi

  4. Zakaj projektno delo? • Večja motiviranost za delo - bolj realni primeri (izkustveno učenje), bolj sproščeno, kreativno, demokratično vzdušje; kakšni dijaki pogosto sodelujejo? • Takšen način dela omogoča izvedbo nalog, ki bi bile drugače praktično neizvedljive v okviru klasičnih oblik pouka (obdelava lesa, grundiranje platna…) • Izgradnja celovitega povezanega trajnega znanja

  5. Zakaj medpredmetno povezovanje? • Izgradnja celovitega povezanega trajnega znanja • Sodobna šola- preseči predmetno razdrobljenost vzgojno-izobraževalnih programov in zagotoviti razvoj ključnih kompetenc, ki so po svoji naravi interdisciplinarne, kompleksne.

  6. Projektno delo in medpredmetne povezave

  7. A. Interdisciplinarnost – Medpredmetno povezovanje • Pojasnitev pojmov: • Enopredmetna povezava (znotrajpredmetna, intradisciplinarna, monodisciplinarna) – poveže cilje oz. učitelje in izvajanje istega predmeta (vertikalne in horizontalne) • Interdisciplinarna povezava, medpredmetna povezava (povezani sicer ločeni predmeti pri doseganju skupnega cilja) • Multidisciplinarna povezava (več predmetov izbere npr. skupno temo (npr. literarno delo, film ipd.), ki jo obravnavajo vsak z zornih kotov svoje vede • Transdisciplinarna povezava (promocijski film) • Navpična povezava – med različnimi letniki (v okviru istega predmeta – enopredmetna; v okviru več premetov – večpredmetna) • Vodoravna povezava (med oddelki istega letnika)

  8. Povezovalni elementi • Vsebine • Dejavnosti • Didaktične metode in postopki (npr. projektni pristop) • Učna orodja (npr. IKT) • Miselni postopki, veščine in navade (npr. razvijanje ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov itd.) • Posamezne kompetence

  9. Medpredmetno povezovanje v okviru projekta Sneguljčica

  10. Medpredmetne povezave pri projektu snemanja promocijskega filma

  11. Vizualne komunikacije (likovna teorija in likovno oblikovanje) (aranžerski tehnik) Dijaki:

  12. Multimedijsko oglaševanje (aranžerski tehnik) Dijaki:

  13. Informacijska komunikacijska tehnologija (aranžerski tehnik) Dijaki:

  14. B. Sprememba metod in oblik delapri projektnem in medpredmetnem povezovanju Tradicionalne metode Aktivne metode projektnega dela in medpredmetnega povezovanja • razlaga • pogovor • delo z besedilom • pisanje na tablo, prepisovanje • demonstracija • … Tradicionalne oblike • frontalna • individualna • delo v dvojicah • SKUPINSKO DELO • Izkustveno učenje jučenje v neposrednem stiku z resničnostjo Aktivne oblike projektnega dela in medpredmetnega povezovanja • Sodelovalno učenje • Temelji na skupnem delu in medsebojni pomoči vseh članov skupine • Sodelovalno poučevanje – oblike: • Izmenjava idej • Diskusije • Medsebojna opazovanja • Skupne učne dejavnosti • Izmenjave učiteljev • TIMSKO POUČEVANJE

  15. B. Metode in oblike delapri projektnem in medpredmetnem povezovanju Sodelovalno učenje, izkustveno učenje, timsko delo

  16. Model izkustvenega učenja… Vir: http://www.actionresearch.net/writings/tuesdayma/sallycartwrightull07.htm Predstava Promocijski film Tasc, ameriška neprofitna organizacija,org. izvenšolskih in počitniških programov, zagovarja izkustveno učenje. …povezan s projektno obliko dela.

  17. V razmislek: Kakšno šolo hočemo (Dnevnik, 13. 2. 2010) Najstarejša oblika učenja oziroma učenje v najširšem pomenu besede je prav gotovo izkustveno učenje. Pojavi se že v praskupnosti, ko so odrasli svoje izkušnje prenašali na otroke in jim potem omogočili, da so te izkušnje uporabili in preizkusili v resničnem življenju. Kasneje so se z izkustvenim učenjem ukvarjali številni didaktiki. Vsak je model izkustvenega učenja oblikoval po svoje, vsem pa je skupen cikličen proces, katerega temelj sta izkušnja in refleksija o tej izkušnji. Človek pa je seveda družbeno bitje, zato je smiselno graditi v in na skupini. Sodelovalno učenje je delo/učenje v majhnih skupinah, ki je oblikovano tako, da vsak učenec doseže najboljši učinek v lastnem učenju, pomaga pa tudi drugim, da dosežejo vsi kar najboljše rezultate. Osrednje mesto ima interakcijav skupini.

  18. Za takšno delo pa so potrebne posebne komunikacijske in sodelovalne veščine. Značilnosti takšnih sodelovalnih učnih skupin so pozitivna odvisnost, posameznikova odgovornost, vodstvene funkcije so porazdeljene, odgovornost drug za drugega, poudarek je na kognitivnih in socialnih ciljih, skupine analizirajo svoje delovanje. Zato je zahteva po manjših šolah z manjšim številom otrok v oddelku še kako utemeljena. Izkušnje govorijo, da je kvaliteta učenja in poučevanja največja v oddelkih, ki štejejo do dvajset otrok (op. torej tudi v manjših, projektnih skupinah). (op. trenutni pogoji ne omogočajo preživetja takšnim šolam!) Takrat šele lahko pričakujemo, ne, takrat pa lahko zahtevamo vrhunsko izobraževanje, osebnostno rast in srčno vzgojo učencev. Če in ko bomo vse to zagotovili, pa bi bilo nujno spremeniti tudi ocenjevanje, ki je trenutno namenjeno v večji meri le selekcioniranju med učenci.

  19. Da bi zmanjšali negativne in hkrati povečali pozitivne posledice ocenjevanja ter zvišali kakovost znanja, se v svetu in pri nas uveljavljajo različne spremembe, ki jih označujemo za "alternativne", drugačne, za novo kulturo preverjanja in ocenjevanja, za novo paradigmo, za bolj "avtentične", bolj odzivne, bolj dovzetne za učenca. Ena takšnih oblik je tudi samovrednotenje, ki ustvarja kritične, aktivne, misleče učence, ki so sposobni prevzeti odgovornost za lastno učenje. • Učenci tudi spoznajo, da njihov napredek in ocena nista odvisna od učitelja, temveč od njih samih. A način ocenjevanja je pri nas predpisan kot šeriatsko pravo in pobude za neštevilčno ocenjevanje genetsko neenakih učencev, kot jih imenuje Silvo Kristan (Objektiv, 6. februarja 2010), pri športni, glasbeni in likovni vzgoji so nadaljnje pobude odbora Kakšno šolo hočemo.

  20. Sodelovalno učenje • Ključna načela za uspešno sodelovalno učenjePri sodelovalnem učenju učitelj uporablja vrsto strategij in metod za vzpodbujanje sodelovalne interakcije med učenci. V sodelovalni učni uri so najpogosteje prisotna naslednja načela:1. delo v skupinahSkupine so največkrat heterogene (izbor po skrbnem premisleku ali po naključju).2. pozitivna soodvisnost članov skupineVsi v skupini razumejo, da delo in uspeh celotne skupine koristita tudi vsakemu posameznemu učencu, uspeh posameznika pa uspehu skupine.

  21. 3. odgovornost posameznega člana skupineDelo vsakega posameznika in njegova odgovornost v skupini je jasno vidno in merljivo, da ne pride do razpršitve odgovornosti pri delu v skupini (naloge za posameznega člana natančno določene, poročajo posamezni člani, jasno vrednotenje posameznikovega prispevka). • 4. sodelovalne veščine* poslušanje,* usmerjanje pozornosti na vse člane skupine in vzpodbujanje vseh članov skupine,* usmerjanje pozornosti na nalogo in vztrajanje pri nalogi,* sprejemanje (zamisli, drugih učencev), odprtost, spodbujanje izražanja različnih zamisli, izrekanje pohval,* ustrezna pomoč (razlaga, vztrajanje na tem, da učenci razlago uporabijo pri reševanju svojega problema),* nadzorovanje glasnosti,* razvijanje občutka odgovornosti.

  22. Vrste timskega poučevanja Vir: Škerjanc, 2010

  23. C. Sprememba vloge učitelja in učenca • TRADICIONALNI POUK (frontalno, enosmerna komunikacija, vsebina čustveno nevtralna, nemotivirano, neindividualiziran pristop) UČITELJ razred u u u u u u u u

  24. C. Sprememba vloge učitelja in učenca • SODOBNI POUK - projektni pristop z medpredmetnim povezovanjem (sproščena socialna klima, enakopraven položaj, medsebojno spoštovanje, individualiziran pristop, spreminjajoče vloge udeležencev) TEAM UČITELJEV

  25. SIMETRIČNO DVOSMERNA KOMUNIKACIJA UČENEC Kot: subjekt – objekt Kot: usmerjevalec učnega procesa V vlogah: opazovalca svetovalca diagnostika pobudnika organizatorja posrednika povezovalca… UČITELJ Kot: subjekt – objekt Kot: nosilec učnega procesa V vlogah: zbiralca organizatorja raziskovalca pobudnika konstruktorja “eksperta” “misleca”… Sproščeni, demokratični odnosi

  26. Sprememba metod in oblik dela na primeru Gledališka predstava Promocijski film Metode: izkustveno učenje – primer realne poklicne situacije Oblike: sodelovalno učenje in poučevanje – izmenjava idej, diskusije, medsebojno opazovanje Interaktivno timsko poučevanje tipa A (dva učitelja sočasno poučujeta isto skupino dijakov – dialogično, tradicionalno soodvisno, komplementarno dopolnjevalno, suportivno podporno, alternacijsko izmenjalno, paralelno vzporedno, diferencirano razločevalno • Metode: izkustveno učenje • Oblike: sodelovalno učenje in poučevanje – izmenjava idej, diskusije, medsebojno opazovanje, timsko poučevanje tipa B) • Timsko poučevanje

  27. Sprememba vloge učitelja in učenca na primeru • Poudarjeno samostojno delo • Sproščeno vzdušje • Druženje in sodelovanje z dijaki različnih programov in letnikov • spoznavanje drugega poklicnega področja in bogatenje izkušenj in znanja • Individualiziran pristop do projektne skupine • Medsebojno spoštovanje in enakopraven položaj – upoštevanje predlogov in idej vseh sodelujočih • Spreminjajoče vloge udeležencev (npr. učitelj kot vodnja ali učitelj kot sodelavec – snemanje v Top Fitu; )

  28. Spreminjanje vloge v projektu

  29. D. Sprememba organizacije pouka • PROJEKTNO DELO –komponente • TRADICIONALNI POUK -komponente • Ne samo vsebinska, tudi oblikovna sprememba (delo izven učilnic, izven šolskega časa, povezane ure, skupine ure…) INICIATIVA NAČRTOVANJE IZVEDBA IZDELEK EVALVACIJA PRIPRAVA UČENCEV OBRAVNAVA NOVE SNOVI VADENJE PONAVLJANJE PREVERJANJE ZNANJA

  30. Projekti gledaliških iger Na šoli Snežna kraljica (Hans Christian Andersen) Cvetlice male Ide (Hans Christian Andersen) Sneguljčica Pokonci izpod korenin Med šolami Mojca Pokrajculja Zvezdica Zaspanka Pepelka V povezavi z lokalno skupnostjo Lutkovne predstave v umetniški četrti Celja (Celje-pravljično mesto)

  31. Zvezdica Zaspanka

  32. Predstava “Zvezdica zaspanka”

  33. Mojca Pokrajculja

More Related