160 likes | 286 Views
Opazovanje sestavnih delov fotosintetskih membran bakterij in njihove organizacije in situ z mikroskopom na atomsko silo (AFM). Jana Petković 17.11.2006. ¼ genoma evkariontov in prokariontov vsebuje zapise za membranske proteine
E N D
Opazovanje sestavnih delov fotosintetskih membran bakterij in njihove organizacije in situ z mikroskopom na atomsko silo (AFM) Jana Petković 17.11.2006
¼ genoma evkariontov in prokariontov vsebuje zapise za membranske proteine • razumevanje membranskih fenomenov zelo omejeno zaradi pomanjkanja strukturnih informacij • poznamo zelo malo struktur membranskih proteinov (rendgensko žarčenje in elektronska kristalografija) • AFM se je razvila v močno orodje raziskovanja membranskih proteinov • vzorce lahko opazujemo v nativni obliki • v različnih okoljih • brez predhodnega označevanja • odlična ujemanja topografov AFM proteinskih struktur v primerjavi z elektronsko mikroskopijo in kristalografijo z X-žarki • možnost nanodisekcije bioloških vzorcev
vzorec skeniramo s tipalom, ki je pritrjeno na ročico sila med vzorcem in tipalom povzroči deformacijo ročice in se le-ta upogne upogib ročice najpogosteje merimo z laserskim žarkom, s katerim svetimo na zgornjo površino ročice, od koder se odbije v fotodetektor signal iz fotodetektorja sporoči kontrolni enoti za kakšno vrsto upogiba gre procesna enota (računalnik) iz velikosti premika sestavi sliko na računalniku
ročica s piramidalno oblikovano konico (tipalo), ki je v stiku z vzorcem optično gibalo, sestavljeno iz laserja in fotodetektorja, ki omogoča zaznavanje upogiba ročice piezoelektrični skener, ki usmerja vzorec glede na tipalo v smereh x, y in z računalnik, ki poganja mikroskop in shranjuje površinske konture AFM - instrumentacija
Več načinov dela: • kontaktni način: tipalo in vzorec se stikata • merjenje pri konstantni sili (vzorec premikamo v vertikalni smeri, tako da je odmik ročice iz ravnovesne lege vedno enak) • merjenje pri konstantni višini (vzorec fiksiramo v vertikalni smeri in merimo spreminjanje sile, torej različne odmike ročice od ravnovesne lege) • nekontaktni način: tipalo niha nad površino vzorca • tipalo ne pride v stik z vzorcem in se ne kontaminira • možno je snemanje zelo občutljivih vzorcev • oscilirajoči način(“potrkavanje”) • ročica niha z resonančno frekvenco z razmeroma veliko amplitudo in se pri vsakem nihanju le dotakne vzorca, manj poškodujemo vzorec in se izognemo trenju, adheziji in elektrostatičnim silam (prednost pri gledanju mehkih bioloških vzorcev)
Interakcije substrat-vzorec in vzorec-tipalo • delo v kontaktnem načinu povzroča trenje • lahko zmanjšamo sile trenj z oscilirajočim načinom, ki dopušča opazovanje rahlo adsorbiranih vzorcev, čeprav z zmanjšano ločljivostjo • adsorpcija vzorca je odvisna od narave in koncentracije elektrolitov v puferski raztopini • za slikanje elektrolite moramo izbrati tako, da se ustvari ravnotežje med elektrostatsko odbojno in Van der waalsovo privlačno silo
Slikanje-ključni parametri • trdnost adsorpcije objekta (membrane, ki niso zadosti trdno adsorbirane-meglena slika) • fizične lastnosti mehanizmov, ki delujejo na površino membran (npr mobilnost struktur, ki predirajo membrano) • geometrija tipala: asimetrično oz dvojno tipalo (geometrija tipala se oddaljuje od hemisferne oblike)- ovira zanesljivost določanja kontur • radij tipala- vpliv na lateralno ločljivost, kar pride do izraza predvsem v kontaktnem načinu opazovanja • trdnost in mobilnost vzorca • biološki vzorci so mehki in mobilni- moramo vdrževati nizke vrednosti sil, uporabljenih za tipalo, da ne pride do morebitne deformacije vzorca • topografe moramo posneti v kratkem času, da preprečimo zamegljenost slike zaradi premikanja vzorca Ločljivost: • dosežemo atomsko ločljivost na trdnih kristalnih strukturah kot so sljuda ali grafit (te uporabimo za imobilizacijo) • pri lipidnem dvosloju, ki vsebuje membranske proteine, je ločljivost v puferski raztopini omejena zaradi gibljivosti proteinov na sobni temperaturi (lateralna ločljivost <1 nm, vertikalna ločljivost 0,1 nm )
Fotosintetski aparat škrlatnih bakterij • za absorpcijo svetlobe in njeno pretvorbo v kemijsko energijo so potrebni 4 transmembranski kompleksi pigmentov, lokalizirani v intracitoplazemskih membranah: • periferni kompleks, ki zbira svetlobo LH2 • centralni kompleks, ki zbira svetlobo LH1 • fotokemijski reakcijski center RC • citokromski kompleks cyt bc1 za translokacijo protonov
Reakcijski center: Heterotrimer, vsebuje proteinske podenote L, M in H. • LH antene: Heterodimer sestavljen iz 2 majhnih polipeptidov α in β, oba predirata membrano enkrat kot transmembranski heliks. Z njihovo agregacijo v obroč dobimo tercijarno strukturo kompleksa, ki izgleda kot votel cililnder. • LH1-RC centralni kompleks: Ni znana struktura na atomskem nivoju. • Cytbc1: Razvozlane so strukture homologov iz mitohondrij in cianobakterij, je dimer pravokoten na mebransko ravnino.
Priprava intracitoplazemske bakterijske membrane (ITC) bakterijske celice razbijemo z večkratno pasažo s francosko prešo lizat damo na saharozni gradient in centrifugiramo pred analizo z AFM dializiramo lizate v pufru brez saharoze če so prečiščene ITC premajhne, induciramo fuzijo membran s cikli zmrzovanja in odtajevanja.
Slike (AFM) Rhodospirillum rubrum – LH1-RC Rubrivivax gelatinosus – LH2
PSU- photosynthetic unit (AFM) Blastochloris viridis Rhodospirillum photometricum Rhodobacter blasticus
Trenutni pogledi… • gosto pakiranje PSU predstavlja problem za vse procese v membrani, za katere potrebujemo prosto difuzijo skozi membrano (prenos kinon-kinol med RC in cyt c1) • kako je možno vzpostaviti stike protein–protein, za katere je potrebna funkcionalnost PSU v membrani in hkrati omogočiti učinkovito difuzijo Q/QH2 v membrani? • rezultat dobljen z AFM: odsotnsot cyt bc1kompleksa v membrani nekaterih bakterij (Blastochloris viridis), zanalizo SDS-PAGE pa je prisotnost bila potrjena možna razlaga: • v celicah je cyt bc1 lociran blizu membrane ali na koncih intracitoplazemskih invaginacij, ploska struktura teh invaginacij slikanih z AFM vsebuje veliko proteinov PSU, cyt bc1 pa zelo malo ali nič • PSU membran se pri AFM adsorbirajo preferenčno na podporo
Zaključki • Lahko preučujemo molekularno organizacijo fotosintetskih kompleksov pri visoki ločljivosti v nativnih membranah brez predhodnega topljenja, čiščenja ali kristalizacije. • Lahko spremljamo konformacijske spremembe bioloških struktur. • Škrlatne fotosintetske bakterije predstavljajo edinstven sistem za zbiranje in povezovanje strukturnih ter funkcijskih informacij. • Podatki kažejo, da bo AFM postala ključna tehnika za raziskovanje fotosintetskih aparatur v nativnih membranah (od bakterij do rastlin).
Literatura • Scheuring S., Lévy D., Rigaud J-L. 2005. Watching the components of photosynthetic bacterial membranes and their in situ organisation by atomic force microscopy. Biochimica et Biophysica Acta (BBA) – Biomembranes, 1712: 109-127 • Engel A., Lyubchenko Y., Müller D. 1999. Atomic force microscopy: a powerful tool to observe biomolecules at work. Trends in cell biology, 9: 77-80 • Müller D., Anderson K. 2002. Biomolecular imaging using atomic force microscope. Trends in biotechnology, 20: S45-S49