Download
1 / 15
150 likes | 288 Views
Pravzaprav nisem nameraval postati duhovnik in sem študiral, da bi postal policijski inšpektor. Po zaključku študija sem obiskal svojega strica, člana Vincencijanske kongregacije. Ob tej priložnosti me je predstojnik samostana vprašal, ali sem opravil izpit.
E N D
Pravzaprav nisem nameraval postati duhovnik in sem študiral, da bi postal policijski inšpektor.
Po zaključku študija sem obiskal svojega strica, člana Vincencijanske kongregacije. Ob tej priložnosti me je predstojnik samostana vprašal, ali sem opravil izpit.
Ko sem mu pritrdil, me je povabil, naj vstopim v kongregacijo in postanem duhovnik. Stric mi je razložil, da je to zame Božji klic in tako se nisem obotavljal, ampak vstopil v semenišče in pričel študirati teologijo, filozofijo in psihologijo.
Po mašniškem posvečenju me je superior imenoval za upravitelja kongregacije, bil sem zelo nesrečen, kajti moja naloga je bila kupovati zemljo, graditi hiše in upravljati prihodke kongregacije. Še dodatno me je moj superior nastavil za profesorja v semenišču, kardinal pa me je umestil kot župnika dveh župnij.
Ljubil sem Jezusa in Cerkev, toda ljubil sem tudi svet. Ker sem vršil službo upravitelja, sem imel moč in denar, kar je vodilo k temu, da sem se korak za korakom obračal k svetnim dobrinam in se oddaljeval od Jezusa.
Jezus je opazoval to moje slabo razvijanje in vedel, da bo sčasoma imelo posledice za moje duhovništvo. Ker me je ljubil, je deloval zoper ta tok razvoja, tako, da me je obdaril z dvema srčnima infarktoma in tako spremenil moje življenje.
Ko sem nekega dne po daritvi svete maše še ostal v tihi molitvi, sem se ob oltarju zrušil in izgubil zavest. Odpeljali so me v bolnišnico, kjer sem bil tri dni nezavesten. Več ljudi me je obiskalo in molilo zame za srečno zadnjo uro.
Četrti dan sem končno odprl oči... Prihitel je zdravnik in mi sporočil, da tretji infarkt ni izklučen in da imam zelo pičle možnosti za preživetje. Da bi se izognil smrti, se nisem smel premikati in govoriti. To katastrofalno stanje je trajalo 45 dni.
Obiskal me je neki duhovnik, ki mi je pripovedoval o karizmatičnih duhovnih vajah za škofe in duhovnike, ki se bodo zaključile z molitvijo za telesno ozdravljenje.
Zaničeval sem te karizmatike, čeravno jih sploh nisem poznal, v telesno ozdravljenje pa tako ali tako nisem verjel. Moje zdravstveno stanje je bilo tako težko, da sem bil pred izbiro: sprejeti duhovne vaje ali pa pogledati smrti v oči.
Odločil sem se za prvo in šel na duhovne vaje. Zadnji dan, pri molitvi za telesno ozdravljenje, je škof stopil k meni in me vprašal, po kakšnem namenu naj moli zame. Pripovedoval sem mu o svojih dveh infarktih in o odločitvi, da v primeru ozdravitve nekaj napravim za Jezusa.
Pater Bill je leta 1956 zakorakal v novo življenje. Že več kot 30 let vodi duhovne vaje po vseh kontinentih sveta. Z velikim veseljem ga pričakujemo tudi v Sloveniji.
