Primož Gabrič, univ. dipl. prav.

1. Državna pomoč kot ovira svobodnemu tržnemu gospodarstvu EU (StateAid as anObstacleforFree EU Market Economy – More EconomicApproach) Državne pomoči za naložbe tveganega kapitala (State aid to promote venture capital investments) Primož Gabrič, univ. dipl. prav.

2. Zakaj tvegani kapital? • Tvegani kapital je pripomogel k razvoju nekaterih v svetovnem merilu najuspešnejših gospodarskih družb (npr. Microsoft, Intel Corporation, Medtronic, Google). • Pomembnost tveganega kapitala kot ključnega elementa pri spodbujanju inovacij, rasti produktivnosti in konkurenčnosti v več dokumentih prepozna Evropska Komisija. • Državni zbor RS je oktobra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala. • Vlada RS bo za zagon trga tveganega kapitala v naslednjih nekaj letih namenila več do 35 milijonov EUR.

3. Opredelitev tveganega kapitala:

4. Temeljne značilnosti delovanja skladov (družb) tveganega kapitala: • sklad upravlja profesionalni upravljavec, ki tudi sam v sklad vloži kapital; • manjše število investitorjev, ki za poslovanje sklada ne odgovarjajo s svojim premoženjem; • prevladujejo institucionalni oziroma profesionalni investitorji; • zagotovljena fleksibilnost financiranja; • zelo omejene možnosti izstopa iz sklada; • investitorji v sklad za obveznosti sklada odgovarjajo le s premoženjem, ki so ga vložili v sklad; • sklad se ustanovi za določen čas; • funkcija nosilca premoženja in funkcija upravljanja sta pravnoorganizacijsko ločeni.

5. Ekonomski pomen naložb tveganega kapitala: • tvegani kapital kot pomemben vir financiranja inovativnih projektov; • vpliv tveganega kapitala na rast zaposlovanja; • vpliv tveganega kapitala na inovacije; • vpliv tveganega kapitala na gospodarsko rast.

6. Vpliv tveganega kapitala na rast zaposlovanja: • NVCA (ZDA, 2003): v obdobju 2000 – 2003 se je v podjetjih, podprtih s tveganim kapitalom povečala zaposlenost za 6,5 odstotka, medtem, ko je v ostalih delih privatnega sektorja padla za 2,3 odstotka. • NVCA (ZDA, 2007): v obdobju 2003 – 2006 se je v podjetjih, podprtih s tveganim kapitalom povečala zaposlenost za 3,6 odstotka, medtem, ko se je v ostalih delih privatnega sektorja povečala za 1,7 odstotka. • EVCA (Evropa, 2005): med letom 1997 in 2004 se je v podjetjih, podprtih s tveganim kapitalom, število zaposlenih povečalo za 30,5% na leto, medtem, ko je bila povprečna letna rast števila zaposlenih v EU 25 (0,7%). • Dirk Engel (Nemčija, 2002): povprečna letna rast števila zaposlenih v visokotehnoloških podjetjih (1991 – 1998), ki so bila podprta s tveganim kapitalom je bila 41,5%, v ostalih podjetjih pa 14,2%, če ni šlo za visokotehnološka podjetja pa je bilo to razmerje 27,7% proti 9,9% v prid s tveganim kapitalom podprtim podjetjem.

7. Vpliv tveganega kapitala na inovacije: • Kortum S., Lerner J (ZDA, 1998 in 2000): Naložbe tveganega kapitala so med letoma 1983 in 1992 prispevale približno 3% k sredstvom za raziskave in razvoj, na drugi strani pa so k številu novih patentov (inovacij) prispevale kar 8%, doprinos tveganega kapitala k številu patentov leta 1998 v ZDA pa naj bi bil kar 14%. • Popov A. A. in Roosenboom P. (Evropa, 2009): 1% povečanje naložb zasebnega lastniškega kapitala se odrazi v 0,04% do 0,05% povečanju števila USPTO (patenti, odobreni s strani patentnih uradov v ZDA). Naložbe zasebnega lastniškega kapitala predstavljajo v Evropi 8% sredstev namenjenih za raziskave, pri tem pa generirajo 12% inovacij.  • EVCA (Evropa, 2005): 33% od vseh zaposlenih v analiziranih družbah dela na področju raziskav in razvoja. Vsaka četrte zaposlena oseba (26%) kot inženir ali raziskovalec bistveno prispeva k raziskavam in razvoju, poleg tega pa kar 13% zaposlenih nosi naziv doktorja znanosti (PhD) ali enakovreden naziv. V EU 25 po podatkih Eurostata dela na področju raziskav in razvoja le 1,3% aktivne populacije.

8. Opredelitev državnih pomoči: • ukrep mora predstavljati prednost ali ugodnost zadevnemu podjetju; • pomoč mora biti dodeljena s strani države ali iz državnih virov; • pomoč mora biti selektivna (favorizira določena podjetja ali proizvodnjo določenega blaga); • pomoč mora izkrivljati ali ogroziti, da bo izkrivila konkurenco; • pomoč mora vplivati na trgovanje med državami članicami.

9. Pravni okvir obravnave državnih pomoči za naložbe tveganega kapitala v EU: • Pogodba o delovanju EU: čl. 107, 108, 109 (UL C 115, 9. 5. 2008) • Obvestilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 136, 16. 6. 2009) • Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (UL C 194, 18. 8. 2006, UL C 329, 7. 12. 2010) • Uredba Sveta (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14. 5. 1998) • Uredba Komisija (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28. 12. 2006) • Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (UL L 214, 9. 8. 2008

10. Državna pomoč v obliki spodbujanja delovanja DTK (pravne podlage) • Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK, Ur. l. RS, št. 92/2007, s sprem. in dopol.); • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Ur. l. RS, št. 117/2006, s sprem. in dopol.) • Zakon o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/2006, s sprem. in dopol.)

11. Državna pomoč v obliki spodbujanja delovanja DTK (dodeljene ugodnosti) • Čl. 25(6) ZDDPO-2: 100% izvzetje kapitalskih dobičkov iz naslova udeležbe na družbi tveganega kapitala iz davčne osnove zavezanca; • Čl. 61(4) ZDDPO-2: 0% davčna stopnja za dohodek družb tveganega kapitala iz naslova naložb tveganega kapitala; • Čl. 96(2): oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz naslova dobička iz kapitala pri naložbah v družbo tveganega kapitala.

12. Spodbujanje naložb tveganega kapitala ob odsotnosti državnih pomoči • Zagotovitev davčno transparentnih oblik skladov tveganega kapitala v skladu z Obvestilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 136, 16. 6. 2009). • Selektivni ukrepi morajo biti utemeljeni z “naravo ali splošno shemo sistema“ • Primeri: GmbH & Co. KG (Nemčija), limitedpartnership (Združeno Kraljestvo), davčne olajšave za določene naložbe (Nizozemska).

13. Dovoljena državna pomoč v skladu z USSI in Smernicami • Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (UL C 194, 18. 8. 2006, UL C 329, 7. 12. 2010): ustanavljanje investicijskih skladov (pri katerih država pristopi pod manj ugodnimi pogoji), poroštva za investitorje, drugi finančni inštrumenti, davčne spodbude. • Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (USSI, UL L 214, 9. 8. 2008): ustanavljanje investicijskih skladov, pri katerih država pristopi pod manj ugodnimi pogoji.

14. Dovoljena državna pomoč v skladu z USSI • Obroki naložb ne presegajo 1,5 milijona EUR na ciljno podjetje v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev. • Ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom je za MSP s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč, ter mala podjetja s sedežem na območjih, ki ne prejemajo pomoči, omejen na zagotavljanje finančnih sredstev za semenski kapital, zagonski kapital in/ali kapital za širitev podjetja. Za srednja podjetja s sedežem na območjih, ki ne prejemajo pomoči, pa je ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom omejen na zagotavljanje finančnih sredstev za semenski kapital in/ali zagonski kapital, ne pa za kapital za širitev podjetja. • Investicijski sklad zagotovi vsaj 70 % celotnega proračuna v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naloženega v ciljna mala in srednja podjetja.

15. Dovoljena državna pomoč v skladu z USSI • Zasebni investitorji zagotovijo vsaj 50 % finančnih sredstev investicijskega sklada. V primeru investicijskih skladov, namenjenih le MSP s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč, zasebni investitorji zagotovijo vsaj 30 % finančnih sredstev. • Investicijski sklad je dobičkonosen in se upravlja na komercialni podlagi.

16. Dovoljena državna pomoč v skladu s Smernicami • Obroki naložb ne presegajo 2,5 milijona EUR na ciljno podjetje v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev. • Na podlagi podrobne presoje so možna druga odstopanja glede na pogoje USSI.