1 / 118

Zgodovinski in teoretični razvoj psihoterapevtskih šol

Zgodovinski in teoretični razvoj psihoterapevtskih šol. Mag. Maša Žvelc Univ. dipl. psih. Integrat. psihoterap. Delo v skupinah. Kaj je psihoterapija? Katere psihoterapevtske smeri poznate? Na kratko podelite, kaj veste o njih (npr. glavne ideje, predstavniki…)!. Opredelitev psihoterapije.

trapper
Download Presentation

Zgodovinski in teoretični razvoj psihoterapevtskih šol

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Zgodovinski in teoretični razvoj psihoterapevtskih šol Mag. Maša Žvelc Univ. dipl. psih. Integrat. psihoterap.

  2. Delo v skupinah Kaj je psihoterapija? Katere psihoterapevtske smeri poznate? Na kratko podelite, kaj veste o njih (npr. glavne ideje, predstavniki…)!

  3. Opredelitev psihoterapije • Nobena definicija ni splošno sprejeta • Psihoterapija je namerna uporaba kliničnih metod in medosebnih značilnosti, ki slonijo na uveljavljenih psiholoških principih z namenom spremeniti klientovo vedenje, kognicije, emocije in /ali druge osebnostne značilnosti v smeri, ki so klientu zaželene. (Prochaska in Norcross, 2003)

  4. Klasifikacija- oblike psihoterapije • Klasifikacija glede na globino: Globinska- suportivna • Klasifikacija glede na trajanje: Dolge- kratke (kratkotrajna, časovno omejena psihoterapija) • Klasifikacija glede na število oseb: Individualna, psihoterapija parov, družinska psihoterapija, skupinska psihoterapija

  5. Klasifikacija glede na paradigmo, na kateri psihoterapevtska smer temelji • Psihoanalitična paradigma • Vedenjska in kognitivna paradigma • Eksistencialno-humanistična paradigma • Sistemska paradigma • Integrativna paradigma

  6. ZGODOVINA • Plemenske družbe: vrači, šamani, magični rituali,… • Stare civilizacije (npr. Mezopotamija, Egipt,..): svečeniki: izganjanje hudiča, bajanje, uporaba zelišč, mineralov, tolmačenje sanj • Grška kultura: psihične težave so psihološko pogojene • Srednji vek: vpliv krščanstva- izganjanje hudiča; spoved

  7. ZGODOVINA • Renesansa: Paracelsus (16 st.)- vzroki psihičnih težav v naravi samega človeka • 17. stoletje: Rene Descartes- racionalizem, John Locke- empirizem • Po francoski revoluciji: gibanje za bolj humano in adekvatnejše zdravljenje psihiatričnih bolnikov; pomen osebnosti pacienta in njegovega dostojanstva Philippe Pinel

  8. PSIHOANALIZA

  9. Sigmund Freud (1856-1939)

  10. VPLIVI ZNANOST Naravoslovno tehnična revolucija; somatska etiologija FILOZOFIJA • Kierkegard, Nietzche- poudarjala subtilna, nezavedna čustva • Schopenhauer- primat nezavednega in seksualnega; intelekt in zavest sta sekundarna pojava; prisila ponavljanja, želja po smrti, determinizem psihičnega dogajanja; (prva polovica 19. st) • Eduard von Hartmann, Filozofija nezavednega (1869) LITERATURA Goethe, Schiller, Dostojevski- vpliv socialnih in psihičnih dejavnikov pri nastanku psihičnih motenj

  11. PREDHODNIKI 18. in 19. stoletje: pogostejša uporaba hipnoze v medicini • Franz Anton Mesmer (1734-1815), avstrijski zdravnik; pretakanje psihične energije; magnetska kriza, histerični napad- osvoboditev simptomov • James Braid (angleški zdravnik)- pomen sugestije v hipnozi- najučinkovitejši dejavnik v doseganju učinkov ; skupaj z Mesmerjem- sugestivna terapija- (hipnoza in sugestija) Prva zgodovinska predhodnica psihoterapije (Erić)

  12. PREDHODNIKI Jean Martin Charcot (1825-1893) • Uporablja hipnozo za raziskovanje vzrokov in zdravljenje nevrotskih motenj, posebno histerije • Poveže nastanek histeričnih paraliz s čustvenimi travmami iz preteklosti (1884,1885); vpliv na Janeta in Freuda Hyppololite Bernheim(1840-1919) in A.A. Liebeaut, 1823-1904) sugestivna oblika hipnoze

  13. PREDHODNIKI Pierre Janet (1859-1947)- idejni začetnik psihoanalize; prvi začel z analizo psiholoških dejavnikov, ki ne pripadajo neposredno zavestnemu delu osebnosti; raziskovanje nevroz in metod zdravljenja: pozabljeni spomini, povezani z močnimi čustvi, imajo patogeno lastnost, da se ne morejo zavestno obnoviti v budnem stanju, le v stanju hipnotičnega transa. Disociacija odcepljenih delov- vpliv na sodobno teorijo travme

  14. PREDHODNIKI • Josef Breuer (1842-1925)-avstrijski zdravnik, histerične paciente zdravil z katarzično hipnozo; simptomi izginejo kot posledica njihovega verbalnega izražanja v hipnotičnem transu (katarza) (primer Ane O)

  15. Razvoj metod, ki jih uporablja Freud • Pri Breuerju spozna katarzično hipnozo • Nato gre v Pariz in je leto dni pri Charcoju (1885,1886) • Konec 80ih let- iz metod kopeli, elektroterapije, masaž in počivanja začne uporabljati hipnozo Breurejevega in Charcojevega tipa • Neuspehi; išče dalje- Bernheim 1889- sugestivna hipnoza • Roka na čelo; pritisk • Svobodne asociacije • Transfer in analiza transfera

  16. PSIHOANALIZA- RAZVOJ TEMELJNIH PREDPOSTAVK • Josef Breuer in Sigmund Freud: knjiga Študije o histeriji (1895) Zdravljenje s hipnozo je učinkovito, ker se praznijo afekti, ki so vezani na potisnjene psihične vsebine Spolno zapeljevanje v otroštvu • Pozabljeno je bilo boleče, grozno, polno občutkov sramu- zato se je pozabilo- ne gre za odreagiranje vklenjenih afektov, temveč odkrivanje potlačitev; iz katarze v psihoanalizo

  17. Osnovne predpostavke • Psihološki determinizem: Nezavedni procesi: človeško vedenje je nezavedno motivirano • Človeška narava je iracionalna – v konfliktu s socialnim okoljem • Potlačevanje, odpori in obrambe • Gonska psihična energija- vzpostavljanje ravnotežja Libido; Eros- Thanatos

  18. Metafora ‘Ledene gore’

  19. Osnovne predpostavke • Pomembnost zgodnjih razvojnih faz pri oblikovanju osebnosti (fiksacije ali primanjkljaji) • Kompulzivno ponavljanje preteklih izkušenj • Transfer- Kontratransfer

  20. Terapevtski proces • Proste asociacije, • Analiza odporov in transfera • Analiza sanj • Interpretacija kot glavna intervenca • Konfrontacija, molk • CILJ klasične analize: ozaveščanje nezavednega – UVID; Raziskovanje in odpravljanje vzrokov; Intrapsihična reorganizacija osebnosti

  21. Zgodnje zapuščanje Freuda • Carl Gustav Jung- Analitična psihologija; velik vpliv na humanistično in transpersonalno psihoterapijo • Alfred Adler- Individualna psihologija • Wilhelm Reich (telesna psihoterapija) • Ludwig Binswanger (eksistencialna psihoterapija)

  22. Razvoj psihoanalize • Sandor Ferenczi aktivni, krajši pristop • Ego psihologija (Anna Freud, Hartmann) • Rene Spitz, Margaret Mahler, Edith Jacobson • Interpersonalna psihoanaliza (Sullivan, Fromm, Horney…) • Jacques Lacan

  23. Razvoj psihoanalize • Teorija objektnih odnosov (Velika Britanija) (Fairbairn, Winnicot, Guntrip, Balint) • Self psihologija (Heinz Kohut) • Intersubjektivni pristop in relacijska psihoanaliza (Stolorow/ Mitchell, Aron) • Nevropsihoanaliza (Allan Schore)

  24. TEORIJA OBJEKTNIH ODNOSOV • Osebnost se oblikuje na podlagi odnosa s pomembno drugo osebo (objektom) • Interakcije s pomembnimi drugimi so ponotranjene in postanejo del našega notranjega sveta • Dva pomena besede objektni odnos: - odnosi s pomembnimi drugimi - notranji psihični odnos

  25. VEDENJSKA TERAPIJA

  26. VPLIVI • Filozof John Locke (1632-1704) • Ruski refleksologi: Behterev in Ivan Pavlov (Pogojni refleksi, raziskava fiziološke aktivnosti cerebralnega korteksa, 1923); klasično pogojevanje • Behavioristi: John Watson (Watson in Rayner, 1920, Albert, strah pred belimi podganami), klasično pogojevanje • Po l. 30 novi, radikalni baheviorizem- vmesni dražljaji Instrumentalno pogojevanje- Thorndike, Hull, Skinner • Bandura- modelno učenje

  27. Vedenjska psihologija- behaviorizem • Vedenjska psihologija- samostojna psihološka šola na začetku 20. stoletja. • Okolje in procesi učenja- najpomembnejši dejavnik duševnega delovanja. • Predmet proučevanja - vedenje, oziroma aktivnosti, ki so dostopne neposrednemu opazovanju in merjenju. • Teorija črne skrinjice • V kasnejših pojmovanjih- opredelitev vedenja širše (tudi vedenjske oblike, ki niso neposredno dostopne opazovanju)

  28. Klasično pogojevanje • Organizem se nauči nehotenih odzivov na nevtralne dražljaje- ker sta bila določen odziv in določen dražljaj večkrat povezana • Kadar nek dražljaj večkrat spremlja dražljaj,ki povzroča brezpogojno reakcijo, nastane pogojni refleks • Pavlovi eksperimenti s psi • Watson- Albert in pogojevan strah

  29. Shema klasičnega pogojevanja Brezpogojni Brezpogojni odziv Dražljaj Pogojni odziv (naučen) Pogojni dražljaj Reakcija X

  30. Instrumentalno pogojevanje • Oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja (odziva) glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika. • Instrumentalni odzivi- pogojni odzivi, ki zagotavljajo delovanje dražljajev s prijetnim učinkom ali preprečujejo delovanje dražljajev z neprijetnim učinkom

  31. Razvoj vedenjske terapije • Mowrerjeva t.- fobija kot strah, nastal s klasičnim pogojevanjem, ki pa se podkrepljuje z izogibanjem – torej fobija se ne more pozdraviti brez tega, da se prekine izogibanje. Vpliv na: • Joseph Wolpe- prva tehnika vedenjske terapije- sistematična desenzitizacija (1958); pomen recipročne inhibicije; ponavljanje spajanje relaksacije in izpostavljanja fobičnemu strahu

  32. Razvoj vedenjske terapije • od 60-ih let naprej - zdravljenje fobij in OKM Marks, Rachmaen, Gelder(VB) • 70. leta- Masters in Johnson- (ZDA) zdravljenje seksualnih motenj • 80. leta- integracija vedenjske in kognitivne terapije • Od 90. let naprej- nove oblike vedenjske terapije: “Acceptance and CommitmentTherapy”(Hayes idr., 1999)

  33. Temeljne značilnosti vedenjske terapije • Osredotoča se na človekovo vedenje in spreminjanje tistega vedenja, ki je za človeka ali njegovo okolje moteče. • Nenormalno- patološko vedenje je naučeno in se ga da “odučiti” • Cilj: odpraviti človekove neprilagojene in moteče vedenje in namesto njih razviti nove, primernejše, bolj funkcionalne oblike vedenja • Terapevtske metode so natančno določene in ponovljive

  34. Temeljne značilnosti vedenjske terapije • Fokusiranje na simptom • Zanimanje za sedanje značilnosti vedenja • Operacionalizacija identificiranega vedenja • Terapevt in klient se vzajemno dogovorita o ciljih in metodah terapije • Domače naloge

  35. Temeljne značilnosti vedenjske terapije • Raziskave evalvirajo učinke specifičnih tehnik na specifični problem • Učinki so evalvirani glede na pojav vedenjske spremembe, generalizacijo le te v vsakdanje življenje in njeno vzdrževanje

  36. Metode in tehnike dela IZPOSTAVLJANJE - v imaginaciji ali v živo - postopoma ali naenkrat (preplavljanje) - samostojno ali s pomočjo terapevta ali partnerja • Wolpe: sistematična desenzitizacija • Postopno izpostavljanje v živo pri agorafobiji • Izpostavljanje in preprečevanje izvedbe ritualov

  37. Metode in tehnike dela • Modeliranje • Učenje socialnih veščin (npr. asertivni trening) • Vedenjska modifikacija - Z averzivnimi postopki (s kaznovanjem) - Žetoniranje • Tehnike kontrole dražljajev (npr. pri nespečnosti in prenažiranju)

  38. KOGNITIVNA TERAPIJA

  39. Albert Ellis Racionalno Emotivna Vedenjska Terapija- REBT (od druge polovice petdesetih let) • ABC A- “activating event”- sprožilni dogodek B- “beliefs”- prepričanja C- “consequences”- posledice • S-O-R model Stimulus-organizem- reakcija • Pomen interpretacije dogodka

  40. Iracionalna prepričanja • Moram uspeti in doseči odobravanje za vse, kar počnem ali pa sem neuspešen. • Okolica se mora do mene obnašati pravično, obzirno in ljubeznivo; sicer pa je hudobna in slaba. • Pogoji, v katerih živim, morajo biti dobri in takšni tudi ostati. Tako da bom dobil, kar želim, brez težav in naporov, sicer bo svet zame odvraten, življenje pa nevzdržno.

  41. AAron Beck- Kognitivna terapija • Začetki v letu 1956 • Fokus je na kognitivnih faktorjih konstrukcija pomena, realnosti na podlagi shem (kako interpretiramo dano situacijo in odnos te situacije do nas) neformalne, osebne teorije • Korekcija neadaptivnih, disfunkcionalnih shem • Vpliv kognitivnega sistema in drugim sistemov je interaktiven

  42. AAron Beck- Kognitivna terapija • Ko se pojavi kognitivna distorzija, je pomen nefunckionalen oziroma neadaptiven • Kognitivna triada: neadaptivni pomeni se nanašajo na: • Sebe • Okolje • Prihodnost

  43. Kognitivne distorzije • Mišljenje vse ali nič • Katastrofiziranje (napovedovanje prihodnosti) • Sklepanje na podlagi čustev • Minimaliziranje, maksimiziranje • Mentalni filter • Branje misli • Pretirana generalizacija • “Moram”, moral bi” izjave

  44. AAron Beck- Kognitivna terapija • Merski instrumenti (za merjenje depresivnosti, anksioznosti, suicidalnih ideacij…) • Strukturirana, direktivna, kratkoročna terapija, usmerjena v sedanje probleme • Ciljno usmerjena, osredotočena na problem • Aktivnost klienta • Edukativno usmerjena, vedenjski eksperimenti

  45. Kognitivni model (Beck, J. 1995) Bazično prepričanje Sem nesposobna. Vmesna prepričanja Če česa takoj dobro ne razumem, sem zabita Situacija Avtomatične misliReakcija Poslušanje To je pretežko. predavanja. Nikoli ne bom tega -čustvena razumela. (žalost) -vedenjska (zapustiš predavanje) -fiziološka (kepa v želodcu)

  46. Metoda • Zavedanje- identifikacija misli, prepričanj • Ali so funkcionalne, realne ali ne • Iskanje adpativnega “odgovora” • Povratna informacija

  47. 3. val vedenjsko-kognitivne terapije • Na čuječnost usmerjena kognitivna terapija- Segal, Williams in Teasdale (Mindfulness- Based Cognitive Therapy) • Accepatance and Commitment Therapy- ACT- Hayes in drugi

  48. Na čuječnost usmerjena kognitivna terapija • Temelji na MBSR (Mindfulness Based Stress Reduction) (Kabat-Zinn) z integracijo spoznanj kognitivne terapije • Čuječnost- usmerjanje pozornosti z namenom v sedanjem trenutku sprejemajoče (brez presojanja)

  49. Čuječnost • Stanje odprtosti, interesa, sočutnosti do lastne izkušnje (tako prijetne kot neprijetne) • Čuječnost je nekritično, sprejemajoče zavedanje sedanjega trenutka (Černetič, 2005).

  50. EKSISTENCIALNO ORIENTIRANA PSIHOTERAPIJA

More Related