PRIMERI – ODŠKODNINSKA OBVEZNOST

1. PRIMERI – ODŠKODNINSKA OBVEZNOST • Oseba C se sprehaja po rekreativni poti v bližini mesta. Psa (francoskega bulldoga) ima na povodcu. Nenadoma priteče k psu drug pes (doberman), ki je spuščen s povodca in brez nagobčnika, njegov lastnik pa je od njega oddaljen cca 300 metrov. Oseba C prepreči najhujše tako, da z golimi rokami odtrga dobermana od svojega psa in ga tako zadrži do prihoda lastnika. Pes osebe C je hudo poškodovan, stroški zdravljenja (operacija, šivanje, zdravila…) so okoli 80.000 SIT. Po operaciji in številnih zdravilih je pes osebe C postal popadljiv in njegovemu lastniku ni bil več v veselje. Moral se je ločiti od njega, kar ga je zelo potrlo. Kako bi svetovali osebi C? Na katero pravno podlago naj opre svoj zahtevek? Kakšne oblike škode so mu nastale in ali so vse pravno priznane?

2. Oseba A je padla na mokrih marmornatih tleh, pri izhodu iz sanitarij v kopališču ter se poškodovala v predelu križnice. Med zdravljenjem je 10 dni trpela hude bolečine, 14 dni lahke bolečine, prav tako je utrpela kratkotrajen strah ob zdrsu, zatem pa sekundarni strah, ki se je odražal v skrbi za izid zdravljenja ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zaradi poškodbe je morala 14 dni izostati z dela, ki ga opravlja kot samostojna podjetnica. Podest ni imel protidrsne podlage, ki bi zagotovo preprečila padec. Katere oblike škode so ji nastale? Ali jih lahko uveljavlja? Na katero pravno podlago opre svoj zahtevek, glede na odgovorno osebo?

3. Delavec je okrog 15 ure pri svojem delodajalcu, z namenom, da bi kupcu izdal blago iz skladišča, ki je bilo spravljeno na okrog 3m visokem podestu, uporabil aluminijasto lestev, ki ni bila varna. Ko je bil tožnik na precejšnji višini, se je lestev, na gladkih betonskih tleh, popeljala oziroma spodmaknila nazaj. Pri tem si je delavec zlomil nogo ter utrpel pri tem telesne bolečine kot tudi strah. Delavec takrat ni imel na razpolago druge primernejše lestve, moral pa se je povzpeti na podest, da je kupcu izdal blago. Občasno pa so bile v skladišču tudi druge lestve, ki so imele stabilnejšo podlago. Delavec se je že večkrat vzpenjal brez škodnih posledic, prav tako so to počeli tudi njegovi sodelavci. Ali ima delavec pravno podlago, da uveljavlja odškodninski zahtevek od delodajalca?

4. Opeka je padla s strehe med hudim neurjem, ki se zgodi enkrat na deset let, in to je bila edina opeka, ki je odletela s strehe. Kje je meja med odškodninsko odgovornostjo lastnika oziroma imetnika objekta in višjo silo kot izključiteljico odgovornosti?

5. Kako je, če ti srna na cesti povzroči škodo na vozilu, katero ni kasko zavarovano? Od koga se lahko zahteva povračilo škode na vozilu? Policijski zapisnik je bil narejen s pripombo, da na cesti, kjer se je nesreča zgodila, ni prometnega znaka kateri bi opozarjal na divjad na cesti.

6. Voznik tovornjaka D zakrivi prometno nesrečo, zaradi česar imata škodo udeleženca v avtomobilih A in B. Blatnik vozila B poškoduje tudi kolesarja C. Škoda je naslednja: • A – 20,00 SIT • B – 90,00 SIT • C – 100,00 SIT • D – 50,00 SIT a) Kakšne zahtevke lahko uveljavi posamezna oseba (od koga in v kakšni višini)? b) Kakšni in zoper koga so zahtevki A-ja, ki je C-ju po njegovem opominu plačal 100,00 SIT? C je v pismu z opominom izjavil, da dolg v celoti oprošča D-ju, ker je njegov prijatelj. A si je v povratnem pismu pridržal pravico zahtevati plačilo nazaj.

7. Trije deskarji so z enako krivdo poškodovali smučarja. Škoda znaša 90.000,00 SIT. Ker smučar pozna prvega deskarja, le-temu odpusti dolg. Nato smučar uveljavi odškodninski zahtevek zoper drugega deskarja. • V kolikšni maksimalni višini lahko uveljavi odškodninski zahtevek od drugega deskarja? V primeru, če deskar plača zahtevani znesek, ali ima regresni zahtevek tudi zoper ostala dva deskarja in v kakšni višini?

8. Pri trku osebnega avtomobila A, motornega kolesa B in kolesa C luči C-jevega kolesa poškodujejo pešca P na pločniku. Osebe imajo naslednjo škodo: pešec P 90 tolarjev, voznik A 10 tolarjev, voznik motornega kolesa B 40 tolarjev in kolesar C 30 tolarjev. Dva meseca po nesreči pešec naslovi na kolesarja C in voznika motornega kolesa B pismo z zahtevkom, da mu povrneta nastalo škodo v višini 90 tolarjev. Pismo prejme tudi voznik osebnega avtomobila A, v katerem pa pešec piše, da ga oprošča dolga in da od njega ne bo ničesar terjal, ker sta dobra znanca iz šolskih klopi. Voznik motornega kolesa takoj naslednji dan ves preplašen nakaže pešcu P 90 tolarjev. Vprašanja • Kdo ima na takšni podlagi kakršenkoli zahtevek, zoper koga in v kakšni višini, in sicer v dveh primerih : A. Prometno nesrečo je zakrivil kolesar. B. Prometno nesrečo so povzročili vsi trije udeleženci v enakem razmerju krivde. Zahtevke obrazloži : • tako z vidika razmerja med pešcem in udeleženci v prometu, • kot z vidika razmerij udeležencev v prometu na podlagi regresnih zahtevkov, • kot tudi povrnitev škode pri prometni nesreči med posameznimi udeleženci v prometu.

9. Devetletni Marko je od svojih staršev dobil za darilo lok in puščice. Starši so občudovali njegovo sposobnost ciljanja, in zato niso nasprotovali, da gre Marko z lokom na cesto. Kot premični cilj si je Marko izbral sosedovega psa, ki ga je tudi dvakrat zadel, pri čemer pa ni opazil, da pes ni privezan. Ko je po izstrelitvi druge puščici pes ugotovil, kje je strelec, se je zagnal proti njemu in Marka hudo ranil. Sosed zoper odškodninski zahtevek staršev za Markove poškodbe ugovarja, da je Marko sam kriv in da bi moral biti bolj previden. Argumentiraj s pravnimi pravili odločitev sodišča glede odškodninskega zahtevka za Marka!