270 likes | 518 Views
RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE. Vsebina predavanja. Roki za ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Zakonodaja, ki določa pogoje za postavitev RČN Monitoring in mejne vrednosti Faze postavitve RČN. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
E N D
Vsebina predavanja Roki za ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Zakonodaja, ki določa pogoje za postavitev RČN Monitoring in mejne vrednosti Faze postavitve RČN
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Struktura operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne vode je podrejena naslednjim rokom njegove izvedbe: - 31. december 2005 za čiščenje in 31. december 2007 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 100.000 PE, - 31. december 2008 za čiščenje in 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje na občutljivih območjih, ki je obremenjeno z več kot 10.000 PE, - 31. december 2010 za čiščenje in 31. december 2012 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 15.000 PE, - 31. december 2015 za čiščenje in 31. december 2017 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 2.000 PE, in - 31. december 2015 za čiščenje in 31. december 2017 za 80 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in več kot 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju.
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda Način oblikovanja aglomeracije
NASELITVENA SLIKA SLOVENIJE Naselja in prebivalci Slovenije po velikostnih razredih naselij. V Sloveniji ima 52% prebivalcev stalno prebivališče v naseljih z manj kot 2000 prebivalci.
NASELITVENA SLIKA SLOVENIJE - IZSEK Naselja in prebivalci Slovenije v razredih naselij od 1 do 1999 PE.
ONESNAŽENOST Podatki o onesnaženju površinskih, stoječih in podzemnih voda na območju Slovenije kažejo, da predstavljajo komunalne odpadne vode iz naselij in ostalih virov zaskrbljujoče velik delež vsega onesnaženja voda. To povratno vpliva na stanje pitne vode ter bivalne in življenjske razmere za vsa živa bitja. Ker sta oskrba z vodo, odvod in čiščenje odpadne vode v bistvu enoten sistem, bi se po okoljevarstvenih načelih smeli vodovodi načrtovati le ob istočasnem reševanju sistema za odvod in čiščenje komunalne odpadne vode. Na območjih redke in razpršene poselitve to načelo do sedaj ni bilo uveljavljeno prvenstveno iz ekonomskih razlogov. Tu so najpogostejši trenutni načini tretiranja odpadnih vod greznični sistemi ali posamezne, še vedno redke čistilne naprave.
CENTRALNI ALI DECENTRALNI SISTEMI Primerjalne značilnosti centralnih in decentralnih sistemov za odpadne vode.
ZAKONODAJA - RČN • Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (U.l. RS 47/2005). • Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevanih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode. • Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (U.l. RS 98/2007). • – S prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5. • - Z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
ZAKONODAJA - izgradnja PVO(U.l. RS 98/2007). – Slovenska zakonodaja predivdeva za vse posege v Naturi 2000 posebno presojo, ki je del klasične presoje vplivov na okolje. Presoja vplivov na okolje je potrebna za ČN, če gre preko ponikovalnice v podtalje.
ZAKONODAJA – parametriUredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS 45/2007) Mejne vrednosti za koncentracijo neraztopljenih snovi, amonijevega in celotnega dušika, KPK ter BPK5. Mejne vrednosti za določanje evtrofikacije za tekoče vode.
ZAKONODAJA – parametriUredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS 45/2007) Mejne vrednosti za koncentracijo amonijevega dušika ter za koncentracijo in učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja.
ZAKONODAJA – parametriUredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS 45/2007) Mejne vrednosti za mikrobiološke parametre
ZAKONODAJA – parametri Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS 98/2007) Mejne vrednosti:
ZAKONODAJA – parametri na zavarovanih območjih Mejne vrednosti za določanje evtrofikacije za tekoče vode.
ZAKONODAJA – parametri na zavarovanih območjih Mejne vrednosti za določanje evtrofikacije za stoječe in zajezene površinske vode, ki imajo zadrževalni čas daljši kot 5 dni.
IZGRADNJA RČN • DIMEZNIONIRANJE RČN • Računanje površine RČN za različne parametre • Q=količina odpadne vode (m3/leto) • C=koncentracija polutanta (mg/l) • Cin=vhodna koncentracija polutanta (mg/l) • Cout=izhodna koncentracija polutanta (mg/l) • k= konstanta odstranjevanja za različne polutante • Površina 2,5 m2/PE za komunalne odpadne vode
IZGRADNJA RČN • Usedalnik: • Emšer, Imhoff • Usedanje trdih delcev • Problem mulja (odvažanje, kompostiranje, itd.) • Kompostna greda: • Stabilizacija • Mineralizacija
IZGRADNJA RČN • Izkop • Groba priprava posteljic • Fina priprava posteljic • Namestitev geotekstila • Namestitev folije (varjenje, zagotavljanje neprepustnosti, preboji med gredami) • Priprava brežin in nagib • Namestitev perforiranih cevi in jaškov • Nasutje substrata (različne mešanice v različnih gredah)
IZGRADNJA RČN • Zasadnja (različne rastline za odstranjevanje različnih polutantov) – npr. navadni trs, šaši, rogoz in ostale vlagoljubne rasline • Običajno samo korenine • Pomlad in jesen najprimernejši čas
NOSILCI ČIŠČENJA • SUBSTRAT • Običajno drobljenec različnih frakcij • fizikalni medij za čiščenje • filtracija • Sedimentacija • Sorbcija • Ionska izmenjava in tvorba kompleksov • Medij za pritrditev mikroorganizmov • Medij za ukoreninjenje rastlin • RASTLINE • Vključene v procese čiščenja kot substrat • Ohranjanje hidravlične prevodnosti • Medij za pritrjanje mikroorganizmov • Vnos kisika v rizosfero • Fitoremediacijska vloga (zadrževanje, predvarjanje anorganskih in organskih snovi) • Redukcija patogenih mikroorganizmov • MIKROORGANIZMI • Glavni pri čiščenju odpadne vode (do 80 %) • Pretvorba dušika, želeža, žvepla. • Aerobni, anaerobni mikroorganizmi
VZDRŽEVANJE RČN • Preverjanje stanja zadrževalnika (mašenje) • Preverjanje jaškov in cevi • Površinski tok vode (dopeskanje, menjava cevi, itd.) • Košnja rastlin jeseni (izolacija, kompost)