RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010 Izvajalec: Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA PROSTOVOLJNE GASILCE

IZOBRAŽEVANJE TEČAJ ZA VODJE SKUPINE Avtor: mag. Janez Merc, VisGČ I

UVOD Ali se želimo učiti – naučiti? Ali želimo učiti in usposabljati? Pravne osnove za izobraževanje in usposabljanje gasilcev. Zakon o gasilstvu Zakon o varstvu pred požari Pravila gasilske službe Posebna pravila gasilske službe IZOBRAŽEVANJE

VSEBINA PREDMETA • vrste gasilskih usposabljanj • načrtovanje in organizacija gasilskih tečajev • temeljne osnove izobraževanja - pojmi • izobraževalne značilnosti gasilcev • spoznavna stran izobraževanja • učne metode • materialno tehnična plat pouka • priprave na pouk • vrednotenje izobraževanja Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJTEMELJNO USPOSABLJANJE VRSTE USPOSABLJANJ: • osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca; • tečaj za vodjo skupine; • tečaj za vodjo enote (oddelka); • tečaj za vodjo enot (voda, čete); • tečaj za člane višjih poveljstev; • tečaj za gasilske vodje v regiji in državi. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJTEMELJNO USPOSABLJANJE POGOJI ZA PRISTOP K POSAMEZNIM TEČAJEM: • osnovni tečaj za gasilca (pripravnik, ki dopolni 16 let) • nadaljevalni tečaj za gasilca (po uspešno opravljenem osnovnem tečaju, najkasneje pa v dveh letih) • tečaj za vodjo skupine (najmanj dve leti v činu gasilec) Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJTEMELJNO USPOSABLJANJE POGOJI ZA PRISTOP K POSAMEZNIM TEČAJEM: • tečaj za vodjo enote (najmanj dve leti aktivnega staža od izpita za vodjo skupine) • tečaj za vodjo enot (najmanj dve leti aktivnega staža od izpita za vodjo enote in splošno izobrazbo najmanj V. stopnje, ali kandidat, ki ima najmanj VI. stopnjo splošne izobrazbe in tri leta staža od izpita za gasilca) Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Strojništvo: • strojnik (pogoj: izpit za gasilca), • strojnik avtolestve (pogoj: izpit za strojnika in izpit za voznika motornih vozil C kategorije), • orodjar (izpit za vodjo skupine in za strojnika). Zaščito dihal: • uporabnik dihalnega parata (pogoj: izpit za gasilca), • skrbnik dihalnih zaščitnih naprav (pogoj: tečaj za vodjo enote, tečaj nosilca dihalnega aparata in splošno izobrazbo najmanj IV. Stopnje). Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Radijske zveze: • uporabnik radijskih postaj (pogoj: izpit za gasilca), • inštruktor radijskih zvez (pogoj; tečaj za vodjo skupine, tečaj za uporabnika radijskih postaj in praviloma splošno izobrazbo najmanj IV. stopnje). Tehnično reševanje: • tehnični reševalec (pogoj: izpit za gasilca in splošno izobrazbo najmanj III. stopnje). Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Nevarne snovi: • reševalec ob nesrečah z nevarnimi snovmi (pogoj: izpit za vodjo skupine in tečaj za nosilca izolirnega dihalnega aparata ter splošno izobrazbo najmanj IV. stopnje) Požari v naravi: • gašenje požarov v naravnem okolju (pogoj: izpit za gasilca). Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Reševanje na vodi in iz vode: • reševalec na vodi (pogoj: izpit za gasilca), • vodja čolna (pogoj: izpit za vodjo skupine in reševalca na vodi), • potapljač* (pogoj: izpit za gasilca), • potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in potapljača*), • potapljač reševalec (pogoj: izpit za vodjo skupine, voditelja čolna in za potapljača**). Ocenjevanje gasilsko športnih disciplin: • sodnik gasilskih in gasilsko športnih disciplin (pogoj: izpit za vodjo enote). Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Poučevanje: • inštruktor (pogoj: izpit za vodjo enot in splošno izobrazbo najmanj V. stopnje), • predavatelj (pogoj: izpit za in člana višjih poveljstev in splošno izobrazbo najmanj VI. stopnje). Prva pomoč: • bolničar (pogoj: izpit za gasilca). Informatika v gasilstvu: • informatik (pogoj: izpit za gasilca). Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Vodenje članic: • vodja članic (izpit za vodjo enote in najmanj IV. stopnjo splošne izobrazbe ali izpit za višjega strokovnega svetovalca). Vodenje mladine: • mentor mladine (pogoj: tečaj za vodjo skupine in ima splošno izobrazbo najmanj V. stopnje), • mentor mladine I. (pogoj: tečaj za vodjo skupine in za mentorja mladine ter splošno izobrazbo V. stopnje). Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJDOPOLNILNO USPOSABLJANJE Ostala dopolnilna in strokovna izobraževanja in usposabljanja: Gašenje notranjih požarov: • modul A (izpit za gasilca in nosilec IDA) • modul B (opravljen modul A) • modul C (opravljen modul B) Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJPERMANENTNO USPOSABLJANJE Gasilske organizacije za strokovno in fizično sposobljenost organizirajo permanentno usposabljanje, ki se izvaja v obliki: • seminarjev in posvetov s teoretičnim in praktičnim spoznavanjem novosti na gasilskem in požarno varnostnem področju, • taktičnih vaj in nastopov z gasilsko tehničnimi sredstvi, • gasilskih in gasilsko športnih tekmovanj in priprav za ta tekmovanja, • in obnovitvena usposabljanja namenjena posameznim specialnostim. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA UČNEGA PROCESA OSNOVE ZA NAČRTOVANJE USPOSABLJANJ • Pristojnosti – kompetence organizacije (PGD, GZ, regija, ICZR Ig, GZS). • Izpolnjevanje kadrovskih in prostorskih pogojev. • Predmetnik (izkazuje predmete in ure). • Učni načrt (vsebina posameznih predmetov). • Vsebina je didaktično prilagojena dejavnost. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA UČNEGA PROCESA Organizator gasilskega tečaja mora izvesti naslednje aktivnosti: • razpisati tečaj, ki se bo izvajal; • prijaviti tečaj in poskrbeti za razpis le – tega v aplikaciji VULKAN; • preveriti ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo predpisane pogoje; • pripraviti končen seznam tečajnikov; • pripraviti seznam ustreznih predavateljev; • sestaviti urnik predavanj; • ažurno obveščati tečajnike o poteku tečaja; • pripraviti sprejemne teste; • izvajati program po predpisanem učnem načrtu. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

1.1. OSNOVNI POJMI • Definicija in pomen izobraževanja in usposabljanja. • Odnos pedagogika, andragogika, didaktika, metodika, psihologija. • Odnos gasilstvo – gasilsko izobraževanje. • Didaktika gasilskega izobraževanja (opredelitev predmeta, splošna izhodišča, obseg in struktura predmeta). • Osnovni didaktični pojmi (cilj, vsebina, metoda, oblika, količina, obremenitev, učna enota, metodična enota, didaktično načelo, spremljava, vrednotenje, ocenjevanje...). Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

1.2. IZOBRAŽEVALNE ZNAČILNOSTI GASILCEV SPECIFIKA IZOBRAŽEVANJA GASILCEV: • Struktura, položaj in status gasilcev v družbi. • Motivacija za izobraževanje. • Razlike med različni generacijami, ki jih izobražujemo. • Ali je dejavnost in program dejavnosti obvezen ali prostovoljni. • Gasilske vrednote. • Stanje pedagoške in strokovne usposobljenosti predavateljskega gasilskega kadra. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA • Izobraževanje je proces spoznavanja, kjer si slušatelji pridobijo nova znanstvena spoznanja, novo znanje. Pridobivanje novega znanja pa je v bistvu spoznavni proces. To spoznavanje pa lahko izvršimo preko: • čutil • razumevanja • prakse. • Od opazovanja k abstraktnemu mišljenju in od tod k praksi. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA OPAZOVANJE • V tem primeru s čutili zaznavamo dejstva, posameznosti. Opazovanje je višja stopnja zaznavanja, ker se načrtuje, organizira in vodi. MIŠLJENJE • Z mišljenjem spoznavamo generalizacije, posplošitve, abstrakcije. Mišljenje je duševni proces vzpostavljanja zvez in odnosov med vsemi objekti stvarnosti. Zato mišljenje zajema miselne operacije, kot so: analiza, aplikacija, asociacija, dedukcija, dokazovanje, posploševanje, induciranje, izločanje,… PRAKSA • Je aktiven odnos človeka do določenih nalog, problemov, narave in podobno,… PSIHOLOŠKA PLAT IZOBRAŽEVANJA • Delo pri usposabljanju je psihološko, intelektualno in emocionalno. Zato moramo vzpostaviti predvsem intelektualno in emocionalno plat. • Brez čustev ni učenja. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA učitelj učenec učna vsebina Kdo naj usposablja gasilski kader? Kdo naj usposablja občane? Kako prepričati vse v pomen znanja in ravnanja? Posebnosti usposabljanja pionirjev! Posebnosti usposabljanja mladine! Posebnosti usposabljanja članic! Posebnosti usposabljanja članstva! Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE V nobenem teoretičnem pristopu k učno vzgojnemu procesu ni toliko divergentnih stališč in razlag, kakor je na področju učnih metod. Vzrok za vse te nesporazume je v tem, da definicijo učnih metod pogosto identificiramo z mnogimi drugimi vprašanji izobraževanja, npr. z viri za znanja, obliko dela, krajem izvajanja in izobraževanja, učnimi sredstvi, stopnjami učnega procesa,.. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE Učne metode so načini dela pri pouku. Ker pri pouku delajo učitelji (tisti, ki učijo) in učenci (tisti, ki se učijo), predavatelj in slušatelji, gasilski častniki in skupina ali enota gasilcev ima vsaka metoda dvostranski pomen tj., da se nanaša na delo obeh strani. Tisti, ki uči uporablja te metode s ciljem, da bi posredoval čim več znanja, tisti, ki se učijo pa s ciljem, da bi se čim več naučili. Učne metode so določene poti po katerih predavatelj podaja znanja slušateljem. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE Metoda sama za sebe ne pomeni nič, je sestavni del učno – vzgojnega procesa in je najtesneje povezana s snovjo. Vsak predavatelj pri uporabi metod zraven snovi vnaša svoj način uporabe metod. Način, kako bo uporabljal učne metode se imenuje učna tehnika. Vse skupaj pa je najtesneje povezano z individualnimi lastnostmi učitelja kot so: temperament, delovna praksa, strokovni pristop, pedagoški pristop, psihološki pristop,… Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE Vrste učno-vzgojnih metod: • metoda razlage, • metoda razgovora, • metoda dela s tekstom, • metoda demonstracije, • metoda diskusije, • metoda praktičnega dela, • metoda urjenja in vaj. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODEIZBOR UČNIH METOD Pri izboru metod vpliva mnogo dejavnikov: npr. učna oziroma delovna vsebina. Tako bomo uporabili drugačne metode pri predstavitvi organizacijskih in zakonskih predpisov, kot pri gasilski taktiki in podobno. Pri delu z mlajšo populacijo se več uporablja metoda razgovora, demonstracije ter načela vzgojnosti in postopnosti, pri delu s starejšo populacijo pa se več uporablja metoda razlage in diskusije. Na izbor metod vplivajo tudi razpoložljiva učna sredstva, značilnosti učenja in podobno. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODEIZBOR UČNIH METOD Na izbor metod v gasilski dejavnosti vplivajo tudi posebnosti gasilske dejavnosti, kot so: • Področje gasilske dejavnosti, ki je lahko preventivno ali operativno. Preventivno zajema normalen izbor metod, medtem, ko zahtevnost gasilske kurative zahteva posebne prijeme. V tem primeru se človek pripravlja za delo v izrednih razmerah, saj mora znanje in spretnosti uporabiti v razmerah, ko gre za ogroženost ljudi, premoženja, pomembne pa so tudi psihološke kvalitete. • Prostovoljnost gasilskega dela, kar zahteva večjo stopnjo vzgojnosti, motivacije in zavesti. Pri drugih oblikah izobraževanja je potreba zaradi poklica, napredovanja, ki ima materialne efekte, pri gasilski dejavnosti pa je delo povezano s humanostjo in nekaterimi drugimi vrednotami. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODEIZBOR UČNIH METOD Dinamičnost učnih metod se izraža v njihovem neprestanem izmenjavanju v vseh njihovih vrstah in variantah, vendar to izmenjavanje ne sme biti nekaj naključnega in formalnega, marveč premišljeno in smotrno, to pomeni, da je pri posamezni učni situaciji potrebno izraziti najučinkovitejšo in najbolj ekonomično učno metodo. To je hkrati tudi temeljni kriterij za izbor učnih metod. S tako njihovo premišljeno izmenjavo dosegamo potrebno dinamičnost in hkrati ekonomičnost pouka. O vsem tem pa seveda odloča učitelj, predavatelj, vaditelj oz. tisti, ki vodi učni proces. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZLAGE • Metoda učne razlage je način dela pri pouku, ko učitelj ali predavatelj verbalno razlaga kakšne dele učne vsebine. Imenuje se tudi monološka metoda. • Pri poučevanju je človek zmeraj uporabljal ustni govor, kot temeljno obliko človekovega izobraževanja. Z govorom človek izraža dejstva in posplošitve; navaja tisto, kar je bilo v preteklosti, kar se dogaja v sedanjosti in anticipira v prihodnost; razlaga procese, misli in čustva, potrebe, želje in interese. Govor omogoča človeku, da se o vsem izrazi in zato je učna razlaga najpomembnejša učna metoda. Za to metodo je značilno, da v kratkem času lahko podamo mnogo snovi, je torej zelo ekonomična. Zato uporabljamo to metodo, če ni dosti časa. Prikladna je, ko posredujemo novo gradivo s katerim slušatelji še niso dovolj seznanjeni. Ta metoda je zelo lahka za uporabo. Slabost te metode je v tem, da ni možno spremljati, kako slušatelji dojemajo, slušatelji pa so pasivni. Pridobljena znanja so običajno kratkotrajna, zato je potrebno več ponavljanja. Podajajo se tudi gotove misli, zato slušatelji ne sodelujejo. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZGOVORA Je način dela pri pouku v obliki dialoga med učiteljem in učenci, pa tudi med učenci. Tu sta v razgovoru obe strani enako vredni s tem, da učitelj vodi in usmerja razgovor. Ta metoda ima dva sestavna dela: • vprašanje, • odgovor. Vprašanje: Je tisti del verbalne komunikacije s katerim se človek obrača na drugega človeka, z željo, da bi z odgovorom dobil zahtevano informacijo. Vendar pri izboru vprašanj ta metoda zahteva ustrezni pristop saj so vsa vprašanja lahko: • alternativna, • indirektna, • enoznačna, mnogoznačna, • zvijačna, • kategorična, • pomožna, • razvojna in podobno. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZGOVORA Odgovor: • Je druga strukturna komponenta razgovora. Po vrsti vprašanj se razlikuje tudi vrsta odgovorov, zato imamo tudi rek: »Kakšno vprašanje, takšen odgovor!« Odgovor je tudi odvisen od poznavanja vsebine, na katero se nanaša vprašanje, kot tudi na sposobnost verbalnega izražanja. • Razgovorna metoda je zelo uporabna, še posebej pri delu z mladimi, ker aktivira dejavnost mladih, slušateljev. Slušatelji so enakopravni, kritični in znanja so trajnejša. Je pa manj sistematična in manj ekonomična. Je primerna, če so dosežena zadostna predhodna znanja. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA DISKUSIJE • Je konfrontacija mnenj in stališč o določenih učnih vprašanjih in problemih med učiteljem – predavateljem in učencem – slušateljem. Rešitve lahko dajeta obe strani, za končno odločitev pa se izberejo rešitve, ki imajo več dokazov. Ta metoda je manj ekonomična od drugih metod. V diskusiji morajo biti ustrezno oblikovana tudi pravila, da lahko govore le tisti, ki ima kaj novega k pojasnitvi problema. Prav tako se diskusija ne sme oddaljevati od reševanja problema. Pri diskusiji se mora upoštevati sogovornike. • Diskusija je primerna v seminarski obliki dela, ko z izmenjavo izkušenj in mnenj pridemo do določenih rešitev. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA URJENJA IN VAJ • Z vsemi dosedanjimi metodami se realizira le del izobraževalnih nalog pouka, v glavnem le pridobivanje znanja. Za gasilsko dejavnost je značilno zraven potrebnega znanja tudi oblikovati veščine in si pridobiti navade, kar pa sodi k funkcionalni nalogi pouka tj. razvijanje delovnih sposobnosti na področju požarne operative. • Brez dvoma si je znanje nujno potrebno pridobiti pred razvijanjem delovnih sposobnosti, ker je znanje podlaga za sposobnosti. Pridobivanje sposobnosti je najtesneje povezano z vajamioz. urjenjem. Tako kot ljudje v različnih poklicih pridobivajo svoje delovne sposobnosti v dolgotrajnih vajah, je ta naloga istovetna z gasilsko kurativo. Vsaka vaja je povezana s procesom urjenja, ki običajno traja skozi daljše časovno obdobje. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA URJENJA IN VAJ Proces urjenja ima tri faze: • seznanitev s ciljem (uvod in motivacija), • demonstracija dejavnosti z metodo demonstracije, • organizirano ponavljanje dejavnosti, kar zajema plansko ponavljanje gibov in dejanj. Sledi ponovna razlaga, dopolnitve, prikaz, pojasnjevanje in vse se ponavlja tako dolgo, da se dosežejo ustrezne spretnosti. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

MATERIALNO TEHNIČNA PLAT USPOSABLJANJA Zajema učila in pripomočke, ki so nenadomestljivi pri učno- vzgojnem procesu. • UČILA: so predmeti o katerih se učimo npr.: gasilnik, trojak, gasilska cev in podobno. • UČNI PRIPOMOČKI: so sredstva, ki jih rabimo pri demonstracijski metodi pouka. Na primer: grafoskop, episkop, kinoaparature, video, kreda, tabla in podobno. Nekoč se tehničnim pripomočkom pri pouku ni dajala posebna pozornost, danes pa so vse važnejši zaradi: • skrajšanja št. ur pouka, • časovnega in krajevnega približanja neke vsebine, • prikazovanja procesa ali akcije, • nazornosti. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI Ob uporabi učil in učnih pripomočkov se lažje spremlja pouk in omogoči se postopen razvoj mišljenja. Da bo učilo in učni pripomoček učinkovito mora imeti določene lastnosti: • mora biti varno in originalno, • da čim boljše predstavi pojme in predmete, • prilagojeno mora biti skupini slušateljev, da jih privlači, • mora biti estetsko in zgledno, da privlači. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK • Vsebinska priprava • Organizacijska priprava • Učno vzgojni proces je zelo zahtevna dejavnost, ki je odvisna od načina in kakovosti predavateljeve priprave. • Malo poklicev je pri katerih bi bila priprav za delo tako pomembna kot pri učenju. Priprave so potrebne tem bolj, če predavatelj dela pred veliko skupino učencev – slušateljev z različni individualnostmi, ki jih mora izobraževati in oblikovati v osebnosti. Oblikovati osebnost pa je zelo zahtevno in delikatno, bistveno težje od oblikovanja mrtve materije. Učno – vzgojno delo zahteva, da tisti, ki se temu posveti, mora zraven neposrednega dela s skupino ali posameznikom, opraviti še obsežne priprave. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK Priprave na učno – vzgojni proces v celoti zajemajo: • strokovno pripravo, • metodično pripravo, • materialno, organizacijsko – tehnično pripravo, • pripravo udeležencev, • podrobno učno pripravo. Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

LITERATURA • Zakon o gasilstvu, Uradni list RS, št. 113/05 • Zakon o varstvu pred požarom, Ur. list RS št. 3/07 • Pravila gasilske službe, Uradni list RS št.52/010 • Posebna pravila gasilske službe …. • Mirt I., Didaktično metodični priročnik za predavatelje in inštruktorje v gasilskih organizacijah, GZS, Ljubljana 1997 • Poljak, V.: Didaktika, DZS, Ljubljana, 1974. • Božič B., Predmetniki in učni programi za pridobitev činov v gasilski organizaciji Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

VPRAŠANJA VPRAŠANJA - IZOBRAŽEVANJE GASILCEV • 1. 1. Kakšne vrste gasilskih izobraževanj imamo? • 2. Kaj sodi k temeljnemu izobraževanju in kakšni so pogoji za pristop? • 3. Kaj sodi k dopolnilnemu izobraževanju in kakšni so pogoji za pristop? • 4. Kaj zajema permanentno izobraževanje? • 5. Katere aktivnosti mora izvesti organizator gasilskega tečaja? • 6. Kaj veš o spoznavni strani izobraževanja? • 2. Opredeli splošno uporabo učnih metod! • 3. Naštej vrste učno – vzgojnih metod! • 4. Kaj vpliva na izbor učnih metod? • 5. Katere sposobnosti gasilske dejavnosti moramo upoštevati pri izboru učnih metod? • 6. Kaj veš o metodi razlage? • 8. Opredeli metodo razgovora! • 9. Kaj veš o metodi urjenja in vaj? • 10. Kaj veš o učilih? • 11. Kaj veš o učnih pripomočkih? • 12. Kakšne lastnosti mora imeti učilo in učni pripomoček? • 13. Kakšen je pomen priprave na pouk? • 15. Kaj zajema strokovna priprava in zakaj je pomembna? • 16. Skupinsko delo ali izdelek: organizacija in izvedba tečaja v PGD Tečaj za vodjo skupine Izobraževanje v gasilski organizaciji

RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA