VPLIV NEUSTREZNEGA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA NA KAKOVOST VODNIH TELES

1. VPLIV NEUSTREZNEGA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA NA KAKOVOST VODNIH TELES doc.dr. Darko Drev, univ. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, april 2012

2. Neustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda ima velik vpliv na kakovost vodnih teles (kemijsko onesnaženje, mikrobiološko onesnaženje). • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda zajema: • - komunalne odpadne vode • - tehnološke odpadne vode • - meteorne odpadne vode • Tehnološke odpadne vode ne moremo enačiti z besedo industrijske, kar je pogosto navedeno v slovenskih predpisih. Tehnološke odpadne vode nastanejo tudi pri: deponijah, živinskih farmah, bolnišnicah, javnih kopališčih, vodarnah, obrtni dejavnosti, itd. • Onesnažena vodna telesa ogrožajo rabo vode za: • - vodo-oskrbo prebivalstva • - kopanje • - gojenje rib • - varovanje podzemnih jam • - itd.

3. Glavni problemi tehnoloških virih onesnaževanja so: - zastarela tehnologija, ki ne ustreza kriterijem BAT - slabo interno kanalizacijsko omrežje (iztekanje v okolje) - neustrezni priključki na javno kanalizacijo (iztekanje v okolje) - neustrezno predhodno čiščenje (nedoseganje kriterijev za izpust) - neurejena odvzemna mesta (ni možno odvzeti referenčnih vzorcev) - itd. Slovenija ni v zadnjih 20 letih veliko vlagala v tehnološki razvoj, kamor spadajo tudi okoljevarstvene tehnologije. Vključenost okoljevarstvenih tehnologij v tehnološke procese obravnavajo BAT dokumenti. Usklajenost tehnoloških procesov z BAT normativi bi moral biti pogoj za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj.

4. STANJE VODO-OSKRBE V SLOVENIJI • Preko javnih vodovodov se oskrbuje nekoliko več kot 90% prebivalstva. • Od 150.000 - 200.000 prebivalcev se ne oskrbuje iz javnih vodovodov. • Oskrba s lastnimi vodnimi viri je prisotna le na podeželju. • Več kot 1/2 slovenskega ozemlja je kraškega, zato tam ne obstaja ostra meja med površinskimi in podzemnimi vodami. • Veliki vodovodni sistemi praviloma zagotavljajo zdravstveno neoporečno pitno vodo, pri malih vodovodih pa to pogosto ne velja • Stanje kakovosti pitne vode v zasebnih vodovodih ni poznano.

7. Nekaj podatkov o vodovodih v nekaterih regijah za leto 2010

9. Podatki o kakovosti pitne vode v Sloveniji za leto 2010

10. Podatki o kakovosti pitne vode v Sloveniji za leto 2010

11. Podatki o kakovosti pitne vode v Sloveniji za leto 2010

12. Podatki o kakovosti pitne vode v Sloveniji za leto 2010

13. Podatki o kakovosti pitne vode v Sloveniji za leto 2010

14. Podatki o kakovosti pitne vode v Sloveniji za leto 2010

15. VPLIV NEUSTREZNIH KANALIZACIJ IN ČISTILNIH NAPRAV NA KAKOVOST VODNIH TELES • Z izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav odstranjujemo razpršene vire onesnaževanje ter jih kanaliziramo na KČN. • Če niso KČN dovolj učinkovite, povzročajo izpusti v vodna telesa njihovo prekomerno onesnaževanje. • Pri velikih recipientih (morje, Sava, Drava, Mura, itd.) povzročajo izpusti slabo očiščenih voda manjše posledice. • Podobno kot za izpuste iz KČN velja tudi za tehnološke vire onesnaževanja, oziroma izpuste iz tehnoloških ČN. • Slovenski predpisi ne delajo bistvenih razlik v kriterijih kakovosti odpadnih voda glede na to kam odtakajo. • Pri tehnoloških virih onesnaževanja je razlika samo v tem, ali odteka odpadna voda v kanalizacijo ali vode.

16. Pri komunalnih in skupnih čistilnih napravah so kriteriji v glavnem definirani le za izpuste glede za njihovo velikost. • Za srednje in velike KČN obstaja še dodaten kriterij, če gre za izpust v kopalne vode. • Pri izpustih očiščenih tehnoloških odpadnih voda v vode ne obstajajo različni kriteriji glede na vodno telo kamor odteka odpadna voda. • Pri izpustu odpadnih voda (KČN, tehnološki) v vodna telesa ni kriterija glede mikrobiološke kakovosti in prisotnosti drugih organizmov (paraziti). • Veliko vodnih teles v Sloveniji je občutljivih za izpuste odpadnih voda, ki so na zgornji meji predpisanih kriterijev. • Obstajajo dve možnosti: - da ne dovolimo izpustov • - da postavimo ostrejše kriterije

18. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS., 30/2010) postavlja nekatere dodatne omejitve.

19. “Komunalno odpadno vodo iz male komunalne čistilne naprave je dovoljeno odvajati: 1. posredno v podzemno vodo, razen na območju, ki je: – najožje vodovarstveno območje po predpisih, ki urejajo vode, – ožje ali širše vodovarstveno območje, če tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na teh območjih vodovarstveni režim, – manj kot 600 m od obale naravnega jezera, razen presihajočega, – manj kot 600 m od obale umetnega jezera, – manj kot 300 m od obale kopalne vode, 2. neposredno v celinsko površinsko vodo, razen v celinsko površinsko vodo, ki je: – namenjena pripravi pitne vode, – kopalna voda, – vodotok na območju manj kot 300 m od obale ali gorvodne meje kopalne vode, – voda naravnega ali umetnega jezera, razen presihajočega, – voda vodnega objekta za zadrževanje voda, – vodotok na vodovarstvenem območju, če tako odvajanje komunalne odpadne vode prepoveduje predpis, ki ureja na tem območju vodovarstveni režim, 3. neposredno v morje ali rečno ustje izven kopalnih voda«.

20. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi se šteje za ustrezno, če: – so upoštevane prepovedi in omejitve pri odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in vode, – očiščena komunalna odpadna voda ustreza zahtevam glede mejnih vrednosti emisij in dodatne obdelave v skladu s tem členom, – mala komunalna čistilna naprava obratuje v skladu z določbami te uredbe. Ne glede na prvi odstavek tega člena so mejne vrednosti parametrov odpadne vode za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo do 50 PE, ki ima kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardu iz 1. točke 2. člena te uredbe in je izdana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov, določene v tem standardu. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 4//05, 45/07, 79/09) nima mikrobioloških kriterijev.

26. NEKAJ PRIMEROV VPLIVA KANALIZACIJ IN ČISTILNIH NAPRAV NA KAKOVOST REK Vsebnost KPK in BPK5 v reki Koren v obdobju 1998 - 2010

27. Izmerjene vrednosti cel. P in cel. N v reki Koren v obdobju 1998 - 2010

28. Izmerjene KPK in BPK5 v reki Pivki pri Postojni v obdobju 1992 – 2010

29. Izmerjene vrednosti cel. P in cel. N v reki Pivki v obdobju 1998 - 2010

30. Izmerjene vrednosti KPK in BPK5 v reki Paki pred izlivom v Savinjo v obdobju 1992 - 2010

31. Izmerjene vrednosti cel. N in cel. P v reki Paki pred izlivom v Savinjo v obdobju 1992 - 2010

32. Izmerjene vrednosti KPK in BPK5 v reki Ljubljanici pri Zalogu v obdobju 1992 - 2010

33. Izmerjene vrednosti cel. N in cel. P v reki Ljubljanici pri Zalogu v obdobju 1992 - 2010

34. Prikaz vsebnosti KPK in BPK5 v reki Savi pred hrvaško mejo v obdobju 1992 – 2010

35. Izmerjene vrednosti NO3- in PO4-2 v reki Savi pri Jesenicah na Dolenjskem v obdobju 1992 – 2010

36. ZAKLJUČKI IN SKLEPI • V primeru, da upoštevano veljavne predpise za odvajanja in čiščenje odpadnih voda, lahko še kljub temu prekomerno onesnažujemo občutljiva vodna telesa. • Obstaja torej potreba, da uporabimo različne kriterije glede na vodno telo kamor odteka očiščena odpadna voda. • Na kraških območjih, kjer ni ostre meje med površinskimi in podzemnimi vodami, ne moremo dopustiti, da odteka v vodno telo odpadna voda, ki je očiščena po kriterijih za male KČN in tehnološke vire onesnaževanja. • Za vodo-oskrbo prebivalstva je eden izmed najpomembnejših parametrov mikrobiološka onesnaženost, ki pa se trenutno ne meri pri odpadnih vodah.

37. Poleg neustreznih učinkov čiščenja na KČN in tehnoloških ČN predstavlja velik problem neustrezna kanalizacija. • Po trenutno veljavnih predpisih ni nihče odgovoren za nadzor tehnoloških kanalizacij in njihovih priključkov na javno kanalizacijsko omrežje. • Rezultati projekta INCOME (www.life-income.si), ki je v zaključni fazi, kažejo na to, da odteka v podtalnico znatni delež tehnoloških odpadnih voda zaradi slabe tehnološke kanalizacije in neustreznih priključkov na javno kanalizacijo • Današnje stanje tehnike omogoča izgradnjo vodo tesnih kanalizacijskih omrežij in bistveno učinkovitejše čiščenje. • Današnje stanje tehnike omogoča izgradnjo zelo učinkovite priprave vode, ki v celoti zagotavlja vse predpisane kriterije za zdravstveno ustreznost pitne vode (kemijske, fizikalne, mikrobiološke).

38. Danes ne obstaja več tehnološki problem, da ne bi mogli zagotoviti ustrezne kakovosti pitne vode zaradi onesnaženosti vodnega vira. • Glavni problem predstavlja cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter cena priprave zdravstveno neoporečne pitne vode. • Praviloma je ceneje, če vodnih teles ne onesnažujemo, kakor da iz onesnažene vode pridobivamo pitno vodo. • Čista vodna telesa ne potrebujemo le zaradi vodo-oskrbe, temveč tudi zaradi drugih rab (kopalne vode, gojenje rib, itd.) ter dobrega ekološkega stanja po vodni direktivi. • Iz vsega navedenega sledi, da je potrebno graditi bistveno učinkovitejše sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda kot smo jih gradili do sedaj.