ODVISNOST OD TABLET

1. ODVISNOST OD TABLET Irena Rahne – Otorepec Psihiatrična klinika Ljubljana Enota za zdravljenje odvisnih od alkohola

2. “Nevarne” tablete • Anksiolitiki: Helex (Xanax), Lexaurin, Loram, Lorsilan, Apaurin, Distranevrin… • Hipnotiki: Dormicum, Fluzepam, Cerson, Sanval! • Analgetiki: Opioidni (Tramal) • Ostali analgetiki – zloraba, ne opredeljeni kot psihoaktivne snovi IRO (16.6.2005)

3. Diagnoza • Nepremagljiva želja oz. hrepenenje po tableti • Oslabljen nadzor nad količino zaužitih tablet (oseba težko preneha z jemanjem) • Povečana toleranca (za enak učinek je potrebna vedno večja količina) • Telesna odvisnost (po zmanjšanju ali odtegnitvi se pojavi “kriza” z določenimi znaki) IRO (16.6.2005)

4. MKB 10 – Diagnostične kategorije • F11.x Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja opioidov • F13.x Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja sedativov in hipnotikov • F55 Zloraba snovi, ki ne ustvarjajo odvisnosti (npr. neopioidni analgetiki, odvajala, antacidi, tudi antidepresivi, antipsihotiki…) – ta kategorija je slabo razumljiva IRO (16.6.2005)

5. Neželeni učinki pri jemanju anksiolitikov (1) • Kratkoročni: 10% zaspanost, psihomotorična upočasnjenost … • Dezinhibicija (neposredni učinek intoksikacije): agitiranost, manija, paranoja… • Dolgoročni: upad kognitivnih funkcij, padci – starejši • “Rebound” fenomen (ukinitveni farmakološki sindrom): anksioznost, nespečnost IRO (16.6.2005)

6. Neželeni učinki pri jemanju anksiolitikov (2) • Pojav odvisnosti in odtegnitvene reakcije. • Kombinacija z alkoholom in drugimi sedirajočimi PAS je nevarna (motnje zavesti, blokada dihanja). IRO (16.6.2005)

7. Rizične skupine • Ženske naj bi 2- krat pogosteje postale odvisne od BDZ. • Osebe, ki so odvisne od alkohola ali drugih PAS (psihoaktivnih snovi) 5 – krat pogosteje zlorabljajo psihotropna zdravila • Starejši • Zdravstveni delavci IRO (16.6.2005)

8. Uvedba anksiolitikov – kdaj? (1) • Pri anksioznih motnjah: generalizirana anksiozna motnja, fobije, panični napadi • Huda stresna reakcija • Prilagoditvena motnja • Pri depresivni motnji, kjer je izrazita anksioznost • Pri izrazito privzdignjenem razpoloženju • Pri akutnih psihotičnih simptomih IRO (16.6.2005)

9. Uvedba anksiolitikov – kdaj? - 2 • Zdravljenje abstinenčne krize pri odvisnosti od alkohola in drugih PAS (psihoaktivnih snovi) • Anksiozna stanja pri organskih obolenjih • Obolenja CŽS spastičnimi znaki • Epileptični status • Pred diagnostičnimi in operativnimi posegi IRO (16.6.2005)

10. Trajanje zdravljenja z anksiolitiki • Dolžina zdravljenja mora biti skrbno načrtovana • Praviloma naj ne traja več kot 3 tedne • Zelo redki bolniki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje! • Ocena zlorabe psihotropnih zdravil: vprašalnik CAGE! IRO (16.6.2005)

11. Uspavala –hipnotiki (1) • Za razliko od anksiolitikov so manj varna zdravila. • Imajo visok potencial za razvoj tolerance in odvisnosti – če “zdravimo” simptom = nespečnost. • Blokirajo dihalni center. • Pri večjih odmerkih povzročajo motnje srčnega ritma. IRO (16.6.2005)

12. Uspavala (2) • Občasno jih še uporabljamo pri zdravljenju nespečnosti, abstinenčne krize pri odvisnosti od alkohola, anksiolitikov. • Fenobarbiton je zdravilo za epilepsijo. • Vsi hipnotiki po 6 mesecih nepretrganega jemanja nimajo več učinka!!! IRO (16.6.2005)

13. Uspavala – zolpidem • Za kratkotrajno zdravljenje nespečnosti • Učinek: skrajša se čas uspavanja • Hitro delovanje, dobra prenosljivost, varnejši od barbituratov • Pogostejši stranski učinki: negotova hoja, vrtoglavica, motnje vida • Po nekajtedenskem rednem jemanju se razvije TOLERANCA • Potencial razvoja odvisnosti!!! IRO (16.6.2005)

14. Analgetiki • Opioidni • Nesteroidni • Raba za vetrebralne bolečine, glavobole • Pogost (50-80%) je glavobol ob prekomernem jemanju (GZA): je dnevni, pulzirajoč; pogosta nespečnost, depresija, razdražljivost • Bolniki imajo primarno glavobol vsaj 20 let, kronično jemanje analgetika vsaj 10 let IRO (16.6.2005)

15. GZA - nadaljevanje • Opioidne analgetike ukinjamo postopno. • Odtegnitveni simptomi se pojavijo v 24 – 48 urah, ko so najintenzivnejši, trajajo 3-4 tedne. • Glavobol se izboljša po prekinitvi jemanja analgetika, ki je povzročil GZA. IRO (16.6.2005)

16. Odtegnitveni simptomi pri BZD (1) • BZD s kratkim razpolovnim časom in visoko potentni običajno povzročajo izrazitejšo odtegnitveno reakcijo ob ukinitvi. • Pri tistih z daljšim razpolovnim časom in še aktivnimi metaboliti pride do zakasnitve pojava krize za 1-2 tedna. IRO (16.6.2005)

17. Odtegnitveni simptomi pri BZD (2) • Abstinenčna kriza po odtegnitvi BZD/hipnotikov je lahko huda in trajajoča, vendar praviloma ni življenjsko ogrožajoča. • Najpogostejši simptomi: nespečnost, nemir, tresenje, napetost, razdražljivost, znojenje, mišični krči, vrtoglavica, slabost, nezbranost, depresivno razpoloženje, … • Redko: pojav simptomatskih epileptičnih napadov tipa grand – mal!! IRO (16.6.2005)

18. Predpisovanje psihotropnih zdravil pri mladostnikih (1) • Določene razvojne značilnosti mladostnika občutki, praznine, nezadovoljstvo, neustrezni načini pomiritve…) lahko vplivajo na večjo nevarnost zlorabe zdravil. • 15% mladostnikov ima psihične težave, ki so pogosto neprepoznavne in nezdravljene. IRO (16.6.2005)

19. Predpisovanje psihotropnih zdravil pri mladostnikih (2) Anketa med slovenskimi srednješolci (1995 – 1996): • 10.4% jih je že jemalo pomirjevalo, od tega: • 35% po zdravnikovih navodilih • 37% po lastni presoji • 12% jih je dobilo zdravila od staršev!!! IRO (16.6.2005)

20. Varno raba psihotropnih zdravil pri starejših (1) • Dejstva: manjša absorbcija, večji delež maščevja, manjša vezava na albumine – zato so večja nihanja koncentracije • Podaljšani so razpolovni časi BZD. • Posledice jemanja BZD: anterogradna amnezija, nižja toleranca za sedacijo, akutna intoksikacija, odvisnost IRO (16.6.2005)

21. Varna raba psihotropnih zdravil pri starejših (2) • Smernice: majhni začetni odmerki, počasno večanje odmerkov, natančen režim odmerjanja, preverjanje jemanja, učinka, neželenih učinkov. • Pozorni moramo biti na sočasno vplivanje drugih zdravil. IRO (16.6.2005)

22. Zdravniki/ce • Predpisujemo preveč anksiolitikov in uspaval. • Zelo pomembno vlogo imajo naša stališča in prepričanja. • Zdravniki/ce, ki gojijo zdrav življenjski slog, bolj ustrezno prepoznajo zlorabo/odvisnost od psihotropnih zdravil in znajo pravilneje ukrepati. IRO (16.6.2005)

23. Priporočila (1) • Pri zdravljenju z BZD / hipnotiki moramo poznati indikacije, priporočeno dolžino zdravljenja in načine varnega ukinjanja. • Zelo jasno se moramo zavedati, da imajo ta zdravila potencial za razvoj zlorabe in odvisnosti. IRO (16.6.2005)

24. Priporočila (2) • Predpisovanje BZD za zdravljenje anksioznosti zahteva znanje pri iskanju “ravnotežja” med tveganji zlorabe in pozitivnimi učinki seveda z upoštevanjem tudi drugih načinov obvladovanja teh simptomov • Zdravilo izbora za dolgotrajno zdravljenje anksioznih stanj so antidepresivi! IRO (16.6.2005)

25. Priporočila (3) • Bolniki naj ne prenehajo z jemanjem BZD sami, ampak naj izpeljejo ukinjanje oz. detoksikacijo pod medicinskim nadzorom. • Ukinjanje naj bo postopno – približno po četrtino celotnega dnevnega odmerka na teden. • Pogosto je umestna bolnišnično ukinjanje BZD / hipnotikov. IRO (16.6.2005)

26. Zdravljenje na Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola (1) • Daljša abstinenčna kriza (običajno vsaj 5-6 tednov, blagi simptomi trajajo tudi do 2 meseca) • Zdravljenje je zato daljše (pri SOA je okvirno 3 mesece). • Pogosto so odvisnosti od tablet pridružene druge psihične motnje: anksiozne, depresivne, druga odvisnost: alkohol, nikotin IRO (16.6.2005)

27. Zdravljenje (2) • Skupinska psihoterapija (skupaj z odvisnimi od alkohola) • Uporaba vedenjsko – kognitivnih tehnik • Nenapovedano preverjanje abstinence z urinskimi testi • Večkrat je potrebno nadaljnje ambulantno psihiatrično vodenje. • Pogosti so recidivi. IRO (16.6.2005)

28. Sporočila • Zdravniki naj bi skrbeli za: • stalno izobraževanje s področja bolezni odvisnosti • konzultacije pri psihiatrih – adiktologih • skrbno vodenje pacientove dokumentacije • S tem bi se izboljšala klinična praksa in zmanjšalo tveganje za “medikolegalno” predispozicijo. IRO (16.6.2005)