1 / 13

Diferencialna diagnostika dispepsije Dr. Stanislav Benedik spec. internist – gastroenterolog

Diferencialna diagnostika dispepsije Dr. Stanislav Benedik spec. internist – gastroenterolog Oktober, 2004. DEFINICIJA DISPEPSIJE Dispepsija: beseda je sestavljena iz grških besed dys in peptein = slaba prebava. Je sindrom oz. skupek simptomov, ki izhajajo iz zgornjenga abdomna.

sancho
Download Presentation

Diferencialna diagnostika dispepsije Dr. Stanislav Benedik spec. internist – gastroenterolog

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Diferencialna diagnostika dispepsije Dr. Stanislav Benedik spec. internist – gastroenterolog Oktober, 2004

  2. DEFINICIJA DISPEPSIJE Dispepsija: beseda je sestavljena iz grških besed dys in peptein = slaba prebava. Je sindrom oz. skupek simptomov, ki izhajajo iz zgornjenga abdomna. - bolečina - slabost - bruhanje - zgodnja sitost - spahovanje - občutek teže in napetosti - inapetenca Težave naj bi trajale vsaj štiri tedne v letu.

  3. RAZDELITEV DISPEPSIJE ORGANSKA DISPEPSIJA – s preiskavami najdemo organski vzrok dispeptičnim težavam. FUNKCIONALNA ALI NEULKUSNA DISPEPSIJA – organskega vzroka ne najdemo. Diagnozo postavimo šele po izključitvi organskih vzrokov.

  4. ORGANSKA DISPEPSIJA • Ulkus dvanajstnika • Ulkus želodca • Malignom želodca • GERB • Bolezni žolčnika in žolčnih izvodil • Kronični pankreatitis in karcinom pankreasa • Intratorakalne bolezni • Kronična mezenterialna ishemija • Nekatere sistemske bolezni (diabetes mellitus, bolezni vezivnega tkiva, bolezni ščitnice)

  5. FUNKCIONALNA ALI NEULKUSNA DISPEPSIJA • Ulkusu podobna dispepsija-vodilni simptom je bolečina • Dismotilitetna dispepsija-vodilni simptomi so zgodnja sitost, občutek teže in polnosti, slabost, spahovanje. Največkrat se pojavijo takoj po obroku hrane. • Netipična dispepsija-simptomi se menjajo, niso vezani na čas obroka. • (refluksu podobna dispepsija)-zgaga in regurgitacija-NERB

  6. PATOFIZIOLOGIJA FUNKCIONALNE DISPEPSIJE Mehanizmi so slabo razjasnjeni Motnje motilitete • Upočasnjeno praznenje želodca • Hipomotiliteta antruma • Nezadostna relaksacija fundusa Visceralna preobčutljivost – znižan prag draženja viscero–cerebralnega refleksa. Lezija naj bi bila v aferentnem delu proprioceptivnega refleksnega loka.

  7. Psihološki dejavniki • stres-akutni in kronični • Osebnostni profil-depresija, nevroza • Zlorabe – fizične, psihične, spolne Gastritis – H.pylory pozit. gastritis je le v majhnem odstotku povezan z dispepsijo. Povezava med okužbo s HP in dispepsijo ni dokazana, zato okužbe pri teh bolnikih ne ugotavljamo in ne zdravimo. Hrana in zdravila – niso primarni povzročitelj dispepsije, pač pa težave povečajo.

  8. DIAGNOSTIČNI PRISTOP Anamneza in klinični pregled – potrdimo diagnozo dispepsije, ne moremo pa ločiti med organsko in funkcionalno POZOR – znaki alarma • Hujšanje • Hematemeza in melena • Disfagija • Dolgotrajna in stopnjujoča se bolečina • Anemija • Tipen tumor

  9. Terapevtski poizkus Je prvi diagnostični postopek pri bolnikih mlajših od 45 let in brez znakov alarma. 14 dnevno zdravljenje s H2 zaviralci (300 mg ranitidina ali 40 mg famotidina) oziroma s prokinetiki ( domperidon, metoklopramid, cisaprid)

  10. Laboratorijske preiskave • Hemogram • Biokemični testi • Testi malabsorbcije • Hematest Ultrazvok – potrdimo ali izključimo bolezni jeter, žočnika z izvodili, trebušne slinavke in drugih intraabdominalnih organov.

  11. Endoskopija zgornjih prebavil Je zlati standard v diagnostiki obolenj zgornjh prebavil. Zanjo se odločimo: • pri bolnikih z znaki alarma • pri bolnikih starejših od 45 let z novonastalimi težavami • pri bolnikih z negativnim terapevtskim poizkusom • pri bolnikih s pogostimi recidivi • pri zelo zaskrbljenih bolnikih

  12. Normalen endoskopski izvid – pri vrednotenju moramo biti pozorni na morebitno predhodno zdravljenje dispepsije.

  13. Algoritem obravnave bolnikov z dispepsijo

More Related