1 / 35

Diferencialna diagnoza epilepsij

Diferencialna diagnoza epilepsij. Doc. Dr. Dušan Butinar KO UIKN Celje, 11.04.2008. Uvod. Namen prezentacije je opis psihogenih ne epileptičnih napadov (PNEN) in sinkop v DD epilepsij Omenjeni so tudi drugi manj pogosti nevrološki vzroki . Dejstva.

kimo
Download Presentation

Diferencialna diagnoza epilepsij

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Diferencialna diagnoza epilepsij Doc. Dr. Dušan Butinar KO UIKN Celje, 11.04.2008

  2. Uvod • Namen prezentacije je opis psihogenih ne epileptičnih napadov (PNEN) in sinkop v DD epilepsij • Omenjeni so tudi drugi manj pogosti nevrološki vzroki

  3. Dejstva • 20%-30% refraktarnih bolnikov je napačno diagnosticiranih • V enotah za nadzorovanje epilepsije (v terciarnih centrih) je več psihogenih ne epileptičnih napadov • V splošni nevrološki praksi več sinkop

  4. Teme prezentacije • Anamneza • Vloga video EEG-ja • Psihogeni ne epileptični napadi • Sinkope • Druga nevrološka obolenja

  5. Vloga EEG-ja • 1/3 bolnikov ima EEG interpretiran kot epileptiformen in dobi napačno dg • Ostra alfa • Zarezana alfa • Hipnagogne hypersinhronije • Počasna aktivnost izvabljena s HV • POSTS • Vertex vaves

  6. HV

  7. POST’s

  8. Arkadni ritem

  9. Psihogeni ne epileptični napadi (PNEN) • PNEN predstavljajo v 90% napačno diagnozo v referenčnih centrih za epilepsijo • Prevalenca 2-33/100.000 • Mlade ženske, tudi moški in tudi starejši

  10. PNEN • Red flags • Refrakterna epilepsija • Visoka frekvenca napadov na katere AEZ ne vplivajo • Sprožilni dejavniki, netipični za epileptične napade – stres, zvoki, bolečina • Kje? Pred ljudmi, v zdravnikovi pisarni ali v čakalnici • Ne med spanjem

  11. PNEN • Hipergrafija sugerira somatizacijo • Pridružena psihiatrična obolenja • Zaprte oči

  12. PNEN • Proti psihogenim oziroma za epi napade govori • Pomembna postiktalna zmedenost • Inkontinenca • Napad v spanju • Pomembne poškodbe (ugriz jezika) • Obrat glave • Drža • Cianoza • Aura – déjá-vu

  13. PNEN Diagnostika • EEG in ambulatorni EEG – imata omejeno vrednost – odsotnost video sprememb • Video EEG monitoring – zlati standard – vsi, ki imajo pogoste napade kljub zdravljenju! • Obrati glave na eno in drugo stran • Pelvic trusting • Opistotonus • Mižanje • Jok • Ohranjena zavest

  14. PNEN diagnostika • Sprožilni dejavniki • IV infuzije fiziološke razstopine • Odziv na placebo • HV + IPS + sugestija • Epi napadi pridruženi samo v 9%-15% • Ti. Posttravmatske epi kar v 30% PNEN

  15. PNEN psihopatologija • ICD-10 klasifikacija • Somatoformne motnje • Podzavestna, nehotena simptomatika • Konverzivna reakcija • Somatizacija • Ponarejene motnje • Zavestna, hotena simptomatika • Bolestna motivacija • Agravacija • Zavestna, hotena simptomatika • Rationalno razumljiva

  16. Prognoza PNEN • Boljša pri intelektualcih, mlajših, pri tistih z manjšim seštevkom disociativnih motenj • Katatonija boljša kot krči • Trajanje obolenja

  17. Terapija • Nevrolog mora ugotoviti organsko motnjo • Če ugotovi, da gre za PNEN, je tak bolnik najbolje obravnavan v rokah psihiatra • Psihoterapija • Zdravila za strah in depresijo • Najpomembnejši korak je sporočiti bolniku in svojcem za kakšno obolenje gre – tudi pismeno • Nevrolog naj bo še naprej prisoten pri zdravljenju • morebitno ukinjanje terapije • morebitna prisotnost tudi epileptičnih napadov

  18. Sinkope • Bolj redke v centrih za epilepsijo • Bolj pogoste v nevroloških ambulantah

  19. Diferencialna diagnoza – sinkope • Zmotno mišljenje, da epi napad povzroči nekaj sekund do minuto trajajoče flakcidno stanje z izguba zavesti – to ni res! • Izgube zavesti z zaprtimi očmi so ali psihogene ali sinkopalne, ne epileptične!

  20. Diferencialna diagnoza – sinkope • Drugo zmotno mišljenje je, da se osebe pri sinkopi sesedejo flakcidno – ni res – pogosto (45% - 63%) sinkope spremljajo kratki krči – konvulzivne sinkope • Tonični oz mioklonični krči, ki trajajo samo nekaj sekund; prenehajo v vodoravnem položaju; za razliko od generaliziranih tonično – kloničnih krčev pri epi napadu, ki trajajo 30 sek – 90 sek

  21. Diferencialna diagnoza – vazovagalne sinkope • Vazovagalne sinkope – potek v dveh delih – anamneza • Prodromi • Vrtoglavica, omotica, občutek “lahke glave”, slabost, bolečine v prsih, temnenje pred očmi, šumenje v ušesih • Sprožilni dejavniki • Bolečina, čustva, kašelj, uriniranje, zatohlo okolje, dolgo stanje, vaje

  22. Diferencialna diagnoza - sinkope • V prid epi napadu govorijo: • Ugriz v jezik, obrat glave, drža, inkontinenca, cianoza, deja-vu, postiktalna zmedenost, odprte oči • 94% občutljivost in specifičnost za napade

  23. Diferencialna diagnoza – kardiogene sinkope • EKG aritmija • 24 urno snemanje - Holter • Video EEG

  24. Diferencialna diagnoza – drugi organski vzroki • Hipoglikemija – zožena zavest, lakota, oslabelost, tremor, slabost, nenormalno obnašanje • Panični napadi – strah je pogosten (psihična aura) pri mesiotemporalnih epilepsijah – sledijo krči • DD – pri strahu najdemo še – palpitacije, tremor, pomanjkanje zraka, neugodje v prsih, slabost, omotice, depersonalizacije, strah pred smrtjo, parestezije – 10 min

  25. Diferencialna diagnoza – motnje gibanja • Akutna distonična reakcija – blokada dopaminskih receptorjev z antipsihotiki in antiemetiki – obrazna in cervikalna distonija- • THX: antiholinergiki in levodopa • Hemifacialni spazem – kronično progresivno obolenje • Epi napadi bolj okoli ust – homunkulus • HFS – bolj okoli oči • THX: botulinum toxin oz nevrovaskularna dekompresija

  26. Diferencialna diagnoza – motnje gibanja • Neepileptičen mioklonus – ni viden na EEG-ju – ni kortikalnega izvora • Fiziološki • Kolcanje • Hypnični krči – hypnagogne hipersinhronije • Patološki • Pri metabolnih in toksičnih encefalopatijah • Pri nevrodegenerativnih obolenjih

  27. Diferencialna diagnoza – motnje gibanja • Parasomnije • Kratkotrajne paroksizmalne motnje obnašanja • Non-REM motnje – nočne more, somnambulizem in zmedenost ob prebujanju • Med 4-12 letom • Familiarne nočne more • Sproži jih stres, odvzem spanja, vročinska obolenja

  28. Diferencialna diagnoza motnje gibanja • Parasomnije • Motnje REM spanja – nasilne motnje obnašanja s poškodbami v REM spanju – starejši moški – sanje • Video EEG – analiza spanja • Katapleksija – nenadna izguba tonusa • Prekodnevna zaspanost • Sprožijo jo čustva

  29. Diferencialna diagnoza – motnje gibanja • Hipnagoge hiperinhronije s krči – mioklonizmi – v prehodu iz budnega v fazo I spanja, brez EEG korelata za krče • TIA – simptomi negativni pri epi napadu pozitivni • TIA redko povzroči izgubo zavesti • Najtežje je opredeliti izolirano afazijo

  30. Diferencialna diagnoza • Migrene • Komplicirane migrene • Migrenske aure • Pozitivni fenomeni lahko oponašajo enostavne žarišče napade • Časovno okno – migrenska aura minute, napad sekunde • Bazilarna migrena lahko povzroči izgubo zavesti

  31. Diferencialna diagnoza • Tranzitorna globalna amnezija • Epizode anterogradne amnezije • Bolniki si ne morejo zapomniti novih stvari • Traja nekaj ur

  32. Benigni nespecifični simptomi napačno razloženi kot napadi • Prekomerno pozornostni syndrom – v centrih za epilepsijo – nastane zaradi napačne razlage benignih oziroma nespecifičnih simptomov: • Prehodne omotice; mravljinci; čudni občutki v glavi; kratki nehoteni zgibki • ICU – tremor • Video EEG

  33. Zaključki • V terciarni centrih za epilepsijo - PNEN • V splošni nevrološki praksi - sinkope

More Related