1 / 36

Zgradba računalnika

Pom. CPE. V/I. Zgradba računalnika. CPE – centralna procesna enota, procesor Pomnilnik Vhodno izhodne enote Sistem povezav oziroma vodil. Pomnilnik. Pomnilnik je del računalnika, ki hrani programe (ukaze in podatke oz. operande), vhodne, vmesne in končne rezultate.

saniya
Download Presentation

Zgradba računalnika

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Pom. CPE V/I Zgradba računalnika • CPE – centralna procesna enota, procesor • Pomnilnik • Vhodno izhodne enote • Sistem povezav oziroma vodil

  2. Pomnilnik • Pomnilnik je del računalnika, ki hrani programe (ukaze in podatke oz. operande), vhodne, vmesne in končne rezultate. • Pravimo mu tudi glavni pomnilnik, za razliko od predpomnilnikov, medpomnilnikov (izravnalnikov) in zunanjih pomnilnikov.

  3. 0 1 2 3 4 5 6 7 Pomnilnik N-1 N Pomnilnik Naslov Vsebina • Pomnilnik je linearno (enodimenzionalno) zaporedje pomnilniških besed. • Pomnilniško besedo določata naslov in vsebina. • Pomnilniško besedo enolično določa pomnilniški naslov. • Pomnilniška beseda je najmanjša naslovljiva pomnilniška enota. • Naslov se nikoli ne spremeni, vsebina se lahko spremeni. • CPE ima do (glavnega) pomnilnika naključen (neposreden) dostop.

  4. n-bitni naslov m-bitna vsebina .... .... an-1 an-2 a2 a1 a0 bm-1 bm-2 b2 b1 b0 Pomnilnik-pomnilniška beseda • Vsebino obsega določeno število bitov (bitnih celic) • Število bitov v besedi je dolžina pomnilniške besede • Dolžina besede omejuje količino informacije, ki jo lahko hrani • Število bitov v naslovu omejuje velikost pomnilnika (naslovni prostor oz. fizično naslovno področje) • Podatek pomnilnika: n-bitni naslov in m-bitna beseda • 8 bitov = 1 bajt • Npr.: 16 bitni naslov in 8 bitna vsebina

  5. Pomnilnik in CPE • CPE komunicira s pomnilnikom po (pomnilniškem) vodilu. • Vodilo setavljajo: • naslovno vodilo, • podatkovno vodilo, • kontrolno vodilo. • Vsako vodilo obsega določeno število signalov oziroma povezav. • Številu paralelnih povezav rečemo širina vodila. • Ko govorimo o širini računalniškega vodila, največkrat mislimo na širino podatkovnega vodila in rečemo na primer 8-bitni, 16-bitni, ..., računalnik.

  6. CPE Pomnilnik AR Naslov DR Podatek KE Beri/piši CPE – dostop do pomnilnika • Dogajanja na vodilu vodi CPE. Na njeno pobudo se opravi prenos podatka iz (beri) ali v pomnilnik (piši) – dostop do pomnilnika. AR: Naslovni register DR: Podatkovni register CPE postavi naslov pomnilniške besede na naslovno vodilo - naslovi pomnilnik. CPE določi smer prenosa, postavi signal beri/piši. CPE poskrbi za prenos podatka po podatkovnem vodilu.

  7. Pomnilnik in CPE • Celotnemu času, ki je potreben za prenos iz/v pomnilnik, rečemo pomnilniški cikel, operaciji sami pa dostop do pomnilnika. • Dostop do pomnilnika se izvede časovno nedeljivo – atomično. Ko enkrat začne, konča brez prekinitve. • Hitrost dostopa (hitrost pomnilnika) merimo v številu prenešenih pomnilniških besed na časovno enoto (sekundo).

  8. Pomnilnik in CPE • Čas dostopa (dostopni čas) je čas, ki preteče od trenutka, ko je dana zahteva za dostop do tedaj, ko je informacija prisotna ali ni več potrebna. • Dostopni čas za branje je približno enak dostopnemu času za pisanje. Pomnilniški cikel Dostopni čas Podatek prisoten ali ni več potreben Zahteva

  9. Pomnilnik-vrste pomnilnikov • Glede na obstojnost: • Destruktivni – z branjem se informacija izgubi. • Nedestruktivni – z branjem se informacija ne izgubi. • Dinamični – potrebno občasno osveževanje vsebine. • Statični – ni potrebno osveževanje. • Ohranljivi – z odklopom se informacija ne izgubi. • Neohranljivi – z odklopom se informacija izgubi. • Glede na spremenljivost • RAM (Random Access Memory): vsebino se lahko spremeni, bere in tudi vpiše (SRAM, DRAM, ...). • ROM (Read Only Memory): vsebino se lahko samo bere (ROM, PROM, OTP, EPROM, EEPROM, Flash).

  10. Pomnilnik-vrste pomnilnikov • Bralni pomnilniki • ROM: vsebino se določi (“vpiše”) v postopku izdelave. • PROM (Programmable ROM): vsebino se vpiše samo enkrat s postopkom “programiranja” s programatorjem. • OTP (One-Time Programmable): vsebino se vpiše samo enkrat. • EPROM (Erasable PROM): vsebino se vpiše s postopkom programiranja s programatorjem. Vsebino se lahko (večkrat) briše z osvetlitvijo z UV svetlobo. • EEPROM (Electrically Erasable PROM): Vsebino posamezne pomnilniške besede (bajta) se lahko (večkrat) spremeni “električno” s programatorjem ali kar v vezju. • Flash (EEPROM) (Electrically Erasable PROM): vsebino se lahko (večkrat) briše električno s programatorjem ali v samem vezju. Brisanje je možno v celoti ali v blokih.

  11. Pomnilniki-glede na dostop • Naključen dostop: Procesor ima do vsebine neposreden dostop. • Dostopni čas ni odvisen od naslova in je enak za vse naslove. • Dostopni čas ni odvisen od zaporedja pomnilniških referenc. • Direkten dostop: Procesor ima do vsebine neposreden dostop. • Dostopni čas je odvisen od naslova (disk). • Dostopni čas je odvisen od zaporedja referenc. • Sekvenčni dostop: Procesor ima do vsebine posreden dostop. • Dostopni čas je odvisen od naslova. • Dostopni čas je odvisen od zaporedja referenc. • Naslovljena vsebina je dostopna posredno - z dostopom do podatkov pred njo (trak). • Asociativni dostop, FIFO, LIFO, ..., ?

  12. Naslovno vodilo R1 ALE R2 ... Podatkovno vodilo Rn KE Kontrolno vodilo URA Centralna procesna enota-CPE • CPE v grobem sestavljajo: • kontrolna enota (KE), • aritmetično logična enota (ALE), • registri. • Programsko dostopni registri sestavljajo programski model procesorja. • To je izgled procesorja, kot ga vidi programer, ki programira v strojnem oz. zbirnem jeziku.

  13. Rn Centralna procesna enota-CPE • CPE časovno vodi potek vseh dogajanj v računalniku: • prevzema ukaze iz pomnilnika, jih dekodira in časovno vodi izvršitev operacije, ki jo zahteva ukaz, • prenaša podatke v / iz pomnilnika ter k / od perifernih naprav, • se odziva na zahteve za prekinitev izvajanja tekočega zaporedja ukazov – prekinitve. K/od pomnilnika R1 ALE Ukazi/podatki R2 ... KE Zahteve za prekinitev od zunaj URA

  14. Ukazni cikel Izvršilni cikel Prevzemni cikel CPE – osnove delovanja • Glavna naloga CPE je izvrševanje ukazov. • CPE izvršuje ukaz za ukazom. • Ko do konca izvrši tekoči ukaz, začne s prevzemom naslednjega. • Času, ki je potreben za izvršitev enega ukaza, pravimo ukazni cikel. • Ukazni cikel sestavljata: • (Ukazno) prevzemni cikel – prevzem ukaza iz pomnilnika, • Izvršilni cikel – izvršitev operacije, ki jo zahteva ukaz.

  15. CPE – osnove delovanja Prevzem ukaza Ukazno prevzemni cikel Dekodiranje ukaza Zahteva za prekinitev Izvršitev ukaza Izvršilni cikel Prekinitev? Izvršitev prekini- tvene operacije

  16. CPE – ukazi • Izvršitev ukaza zahteva več strojnih ciklov. • Strojni cikel je čas, ki ga procesor rabi za izvršitev določene operacije: • notranje operacije, npr. seštevanje dveh števil, • zunaje operacije, dostop do pomnilnika. • Vsi ukazi (v splošnem) ne trajajo enako dolgo. • Ukaz se praviloma izvrši atomično.

  17. CPE – ukazi • Ukaz sestavlja določeno število bitov: • določilo operacije (operacijska koda) in • določilo operandov, ki sodelujejo v operaciji. Polje operacije Polje operandov Določilo operacije Določila operandov Dolžina ukaza • Z obliko ukaza je določeno, kateri biti pomenijo operacijo in kateri operande. • CPE ima več ukazov, ki sestavljajo množico oziroma nabor ukazov. • Vsi ukazi so lahko ene same oblike ali pa so več različnih oblik. • Vsi ukazi so lahko ene same dolžine ali pa so različnih dolžin. • En ukaz lahko obsega eno samo pomnilniško besedo ali več besed. • Tipično: ukazi različnih dolžin, obsegajo več zaporednih pomnilniških besed.

  18. CPE – programski model • Programski model je izgled procesorja s stališča programerja. • Sestavljajo ga registri, na katere ima programer z ukazi neposreden vpliv. • Tipičen programski model obsega: • vsaj en podatkovni register (akumulator) - A, • vsaj en naslovni register (indeksni register) - X, • skladovni kazalec (za sistemski sklad) - SP, • programski števec (naslov tekočega oz. naslednjega ukaza) - PC, • register zastavic oziroma stanja (register pogojnih kod) CCR. A X SP PC CCR

  19. 100 102 101 97 00 02 CPE – izvrševanje ukaza • Napolni akumulator z vsebino pomnilniške besede z naslovom $200 • Naj bo pomnilnik 8-biten. • Naj bo vsebina pomnilniške besede $7F. • Naj bo ukaz 3-bajten, 1 bajt za op.kodo, dva bajta za naslov operanda. • Naj bo operacijska koda ukaza $97. • Naj bo ukaz na naslovih $100, $101, $102 (Naslov ukaza je $100). • Simbolično: A ← ($0200), PC ← PC + 3

  20. Po Pred nedef $7F nepomembno nepomembno nepomembno nepomembno $100 $103 CCR CCR CPE – izvrševanje ukaza AR←PC, PC←PC+1; prevzem op.kode DR←(AR), IR←DR; in dekodiranje AR←PC, PC←PC+1; prevzem naslova DR←(AR), ORH←DR; operanda, zg.del AR←PC, PC←PC+1; prevzem naslova DR←(AR), ORL←DR, operanda, sp.del AR←OR,DR←(AR), A←DR; branje podatka IR – (“skriti”) ukazni register OR – (“skriti”) operandi register

  21. 4 3 5 1 2 Strojni cikel 0103 Naslovno v. 0100 0101 0102 0200 Op.k. Podatkovno v. 97 02 00 7F Prevzemni cikel Izvršilni cikel CPE – izvrševanje ukaza • V tem primeru ukazni cikel traja 4 strojne cikle. • Prevzemni cikel traja 3 strojne cikle. • Izvršilni cikel traja en strojni cikel. • Vsi pomnilniški cikli so bralni cikli.

  22. CPE – načini naslavljanja • Pod načinom naslavljanja razumemo način, kako je v ukazu podan operand oziroma pravilo, kako CPE pride do operanda. • Načeloma način naslavljanja spada k določilu operanda, večkrat pa je “skrit” (zakodiran) v operacijski kodi. • Osnovni načini naslavljanja (angl. Addressing Modes) • Takojšnje • Neposredno (direktno) • Posredno (indirektno) • Relativno

  23. Določilo operacije Operand Nedef. $100 $102 Načini naslavljanja - takojšnje • V polju operanda je kar operand (primeren za podajanje konstant) • Primer: napolni akumulator z vrednostjo $55 Pomnilnik Op.Koda 100 101 $55 A A $55 PC PC CPE - pred CPE – po operaciji

  24. Op.Koda $100 $200 $101 $102 $02 $55 $00 Nedef. Nedef. $55 A A PC PC CPE – po operaciji CPE - pred $100 $103 $100 $103 Načini naslavljanja - neposredno • V polju operanda je naslov operanda (primeren za podajanje spremenljivk) Naslov operanda Določilo operacije • Primer: napolni akumulator z vsebino pom. besede z naslovom $200 A Pomnilnik Pomnilnik Op.Koda $100 PC $101 $02 $102 $00 CPE - pred A $55 $200 $55 PC

  25. Načini naslavljanja - neposredno • Običajno ima CPE več (programsko dostopnih) registrov. • V tem primeru je pri neposrednem načinu naslavljanja v polju operanda ukaza določilo (naslov) registra. • Kadar je operand v registru rečemo tudi, da gre za registrsko (neposredno) naslavljanje. • Dostop do operandov v registrih (procesorja) je vedno hitrejši od dostopa do operandov v pomnilniku.

  26. Naslov naslova operanda Določilo operacije Načini naslavljanja - posredno • V polju operanda je naslov naslova operanda. Primeren je za “računanje” in spreminjanje naslovov spremenljivk. • Posreden način naslavljanja daje podlago za realizacijo podatkovnih tipov in struktur kot so: kazalci, polja, drevesa, vrste, povezani seznami, ..., • zahteva pa dodaten dostop do pomnilnika.

  27. $55 Nedef. A A PC PC CPE - pred CPE – po operaciji $103 $100 Načini naslavljanja - posredno • Primer: napolni akumulator z vsebino pom. besede z naslovom na naslovu $200. Pomnilnik $AA $55 Op.Koda $100 $101 $02 $102 $00 $200 $AA

  28. Načini naslavljanja - posredno • Kadar je naslov operanda v registru pravimo, da gre za registrsko posredno naslavljanje. • Registrom CPE, ki služijo naslavljanju (operandov), to je vsebujejo naslov operanda, pravimo naslovni registri. • Naslovne registre poimenujemo glede na operacije z njimi: • indeksni registri, • bazni registri. • Načini naslavljanja pa so potem: • indeksno naslavljanje, • bazno naslavljanje. • Pri baznem naslavljanju vsebuje (bazni) register začetni naslov daljšega zaporedja pomnilniških naslovov. • Pri indeksnem naslavljanju vsebuje (indeksni) register (poln) naslov operanda. • Z indeksnim registrom so možne operacije: • inkrementiranja, • dekrementiranja, • pred ali po operaciji in • skaliranje.

  29. Načini naslavljanja – registrsko posredno • Pri registrskem posrednem načinu naslavljanja je naslov operanda določen takole: EA = (R) + o EA = efektivni oziroma dejanski naslov operanda, R = naslovni (bazni, indeksni) register, o = odmik, vrednost v polju operanda ukaza. OP.: dejanski naslov je naslov, na katerega se nanaša operacija. Op. koda Register Odmik + (R) Operand

  30. Določilo operacije Odmik Načini naslavljanja - relativno • Naslov operanda je določen relativno glede na vsebino programskega števca. • EA = PC + Odmik • Tak način daje podlago premakljivim programom.

  31. Načini naslavljanja – relativno Op. koda naslov Odmik + PC Operand

  32. Nedef. $100 $102 Načini naslavljanja - relativno Pomnilnik Op.Koda $100 A $101 $10 $102 PC CPE - pred $112 A $55 $55 PC CPE – po operaciji

  33. Povzetek Pomnilnik: linearno zaporedje pomnilniških besed, dostop do pomnilnika, vrste pomnilnikov. CPE : programski model, ukazi, načini naslavljanja.

More Related