Engelmannov poskus

1. Engelmannov poskus Barbara Vilhar Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za biologijo barbara.vilhar@bf.uni-lj.si http://botanika.biologija.org

2. Leto Theodor Engelmann(1843-1909) 1882 Engelmannov poskus • znana dejstva o fotosintezi • potrebna je svetloba • sprošča se kisik • zeleno barvilo je klorofil Engelmannovo vprašanje (1882) “Zadnjo jesen in zimo sem bolj natančno raziskal odvisnost nastajanja kisika v zelenih celicah od valovne dolžine svetlobe ...”

3. Theodor Engelmann(1843-1909) zelena alga + gibljive aerobne bakterije naprava za razklon svetlobe Carl Zeiss Engelmannov poskus

4. Valovna dolžina (nm) 400 500 600 700 Theodor Engelmann(1843-1909) zelena alga + gibljive aerobne bakterije naprava za razklon svetlobe naprava za razklon svetlobe Engelmannov poskus “Največji učinek je pri rdeči in modri svetlobi.”

5. 100 hitrost fotosinteze 80 60 klorofil a Relativna absorpcija oz.relativna hitrost fotosinteze 40 klorofil b 20 karotenoid 0 400 500 600 700 Valovna dolžina (nm) Engelmannov poskus

6. osvetlitev v temnem prostoru dnevna svetloba Klorofili in fotosinteza Akcijski spekter fotosinteze etanolni ekstraktzelenega lista

7. Klorofili in fotosinteza Akcijski spekter fotosinteze Napačna predstava: Pri fotosintezi vsrkavajo svetlobo samo molekule klorofila. Pravilna predstava: Pri fotosintezi klorofili vsrkajo večino modre in rdeče svetlobe. Dodatna barvila v kloroplastu (npr. karotenoidi) pa vsrkajo svetlobo nekaterih drugih valovnih dolžin in vsrkano energijo posredujejo klorofilu.

8. Klorofili in fotosinteza Akcijski spekter fotosinteze Napačna predstava: Zelena svetloba čisto nič ne sodeluje pri fotosintezi. Pravilna predstava: Pri fotosintezi se vsrkata predvsem rdeča in modra svetloba, zelena svetloba pa nekoliko manj. Zeleno svetlobo vsrkajo dodatna fotosintezna barvila, ki vsrkano energijo predajo klorofilu.