2. PREDAVANJE

1. 2. PREDAVANJE ponovitev utrjevanje obravnava nove učne snovi

2. Ponovitev učne snovi

3. snov Vse kar nas obdaja, ima maso in zavzema določen prostor. Zgrajena je iz vsaj 2 ČS, med katerimi ni potekla kem.rkc. Ima stalno sestavo, natanko določene fizikalne lastnosti. Na videz enotna zmes. Ni enotna zmes, opazna je mejna ploskev. Elementi se s kem.rkc.povezujejo v spojine. Snov, ki je ne moremo razgraditi na še enostavnejše snovi.

4. Agregatna stanja snovi

5. sublimacija izparevanje taljenje TRDNO agregatno stanje TEKOČE agregatno stanje PLINASTO agregatno stanje strjevanje kondenzacija resublimacijaa Prehod med agregatnimi stanji

6. Fizikalna sprememba • Snov se kemijsko ne spremeni. • Spreminjajo se njihove fizikalne lastnosti: • Agregatno stanje • Gostota • Barva • …

7. Postopki ločevanja zmesi na čiste snovi • sejanje – ločujemo mešanico trdnih snovi različnih velikosti; • filtracija – ločevanje heterogenih zmesi trdnih in tekočih snovi (suspenzij); • centrifugiranje – za ločevanje heterogenih zmesi trdnih in tekočih snovi; • kristalizacija – za ločevanje snovi v homogenih raztopinah; • sublimacija – za ločevanje trdnih snovi, od katerih ima ena lastnost, da izpari pri zelo nizki T; • destilacija – za ločevanje homogene zmesi, katerih snovi se razlikujejo glede na Tv.

8. filtracija

9. Ločevanje z lijem ločnikom

10. destilacija

11. Kemijska sprememba • Snov se kemijsko spremeni. • Poteče kemijska reakcija. • Novo nastale snovi ne moremo s preprostimi fizikalnimi postopki vrniti v prvotno stanje.

12. Kemijska formula, kemijska reakcija • Kemijska formula pove, iz katerih elementov je sestavljena spojina ter v kakšnem razmerju se ti elementi med seboj spajajo. • Kemijske reakcije ponazarjamo s kemijsko enačbo. produkt/i reaktant1 reaktant2

13. Reaktanti, produkti • Reaktanti so snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo, produkti pa snovi, ki iz kemijske reakcije izstopajo. • V kemijski enačbi mora biti vsota atomov enega elementa na obeh straneh enačbe enaka. • N2(g) + 3 H2(g) > 2 NH3(g) • Indeks – pove število atomov in se nanaša na atom, za čigar simbolom stoji • Koeficient ali stehiometrični faktor – nanaša se na celotno formulo pred katero stoji

14. imenovanje z grškimi števniki • Pri imenovanju z grškimi števniki navedemo število atomov in ime elementa. • Uporabljamo grške števnike di (2), tri (3), tetra (4), penta (5) itn. • Le za označevanje devetih atomov običajno uporabljamo latinski števnik nona in ne grškega števnika enea.

15. imenovanje z grškimi števniki • Slovenskemu imenu prvega elementa v formuli dodamo pripono –ovali –ev. • Pri drugemu elementu v formuli uporabljamo za imenovanje fonetično zapisano latinsko osnovo in končnico –id.

16. imenovanje z grškimi števniki

17. imenovanje po Stockovem sistemu • imenovanje po Stockovem sistemu je podobno, le da namesto grških števnikov navedemo oksidacijsko število bolj pozitivnega elementa • oksidacijsko število je naboj, ki bi ga imel atom v molekuli, če bi bila ta zgrajena zgolj iz ionov • zapisujemo ga nad simbolom elementa • najprej navedemo predznak (+ ali −), nato pa še številčno vrednost • isti element ima v različnih spojinah lahko različna oksidacijska števila • v binarnih spojinah ima levo zapisani element običajno pozitivno, desno zapisani element pa običajno negativno oksidacijsko število

18. Pri določanju oksidacijskih števil si pomagamo z naslednjimi pravili: • vsota oksidacijskih števil vseh elementov v spojini je 0 • vodik ima oksidacijsko število +1 ali −1; • kovine I. skupine periodnega sistema imajo oksidacijsko število +1 • kovine II. skupine +2 • kovine III. skupine pa običajno +3; • kot negativni deli spojin (zapisani desno) imajo elementi VII. skupine periodnega sistema oksidacijsko število −1, elementi VI. skupine −2, elementi V. skupine pa −3.

19. imenovanje po Stockovem sistemu

20. Utrjevanje

21. naloge • Čiste snovi in zmesi, agregatna stanja (Fluor ni flour, stran 1,2; delovni list) • Fizikalni postopki ločevanja snovi (Fluor ni flour, stran 2, delovni list) • Poimenovanje elementov in binarnih spojin (kemijo znam, kemijo razumem, strani 42-47) • Urejanje kemijskih reakcij (Fluor ni flour, stran 30 in 31)

22. Obravnava nove učne snovi

23. Kemijskoračunanje

24. Gostota snovi • Gostota je definirana kot masa določene prostornine snovi. • Izpostavljanje veličin: • m=*V • V=m/

25. Relativna atomska masa • Atomi različnih elementov imajo različno maso. • Vodik je prvi element v periodnem sistemu in ima tudi najlažje atome. • Drugi element v periodnem sistemu – helij – ima težje atome, tretji element – litij – še težje itn.

26. masa

27. Relativna atomska masa • Atomi so zelo majhni delci, imajo zelo majhno maso in zato jih ne moremo tehtati z običajnimi tehtnicami. • Masa enega atoma aluminija je npr. le 0,0000000000000000000000448 g (oz. 4,48 · 10−23g). • Običajno nas mase posameznih atomov niti ne zanimajo. • Izražamo jih lahko s primerjalno vrednostjo, ki jo imenujemo relativna atomska masa.

28. Relativna atomska masa

29. Relativna atomska masa Relativna atomska masa je število, ki pove, kolikokrat je masa atoma določenega elementa večja od ene dvanajstine mase atoma ogljikovega izotopa 12C.

30. Oznaka in enota relativne atomske mase • Oznaka za relativno atomsko maso je Ar, v oklepaju pa navedemo simbol elementa. • Relativne atomske mase nimajo enot, njihove vrednosti najdemo v periodnem sistemu elementov.

31. Primer Ar

32. Relativna molekulska masa • Mnoge spojine, pa tudi nekateri elementi se ne nahajajo v obliki atomov, temveč kot molekule. • Tudi posamezne molekule imajo premajhno maso, da bi jih lahko tehtali z običajnimi tehtnicami. • Zato njihovo maso izražamo s primerjalno vrednostjo, ki jo imenujemo relativna molekulska masa.

33. Oznaka in enota relativne molekulske mase • Relativna molekulska masa ima oznako Mr. • Definiramo jo podobno kot relativno atomsko maso. Razlika je le v tem, da z relativno molekulsko maso primerjamo mase molekul glede na ¹⁄₁₂ mase atoma ogljikovega • izotopa 12C. • Tudi relativna molekulska masa je število brez enote.

34. Primer mr Relativno molekulsko maso izračunamo s seštevanjem relativnih atomskih mas vseh elementov, ki sestavljajo spojino ali večatomni element.

35. Primer izračuna mr

36. Molska masa snovi • Pri kemijskem računanju namesto relativnih mas uporabljamo molske mase. • Molska masa je masa enega mola snovi. • Molska masa je številčno enaka relativni atomski masi Ar oz. relativni molekulski masi Mr, vendar ima tudi enoto g/mol (izg. gram na mol). • Enoto g/mol lahko zapišemo tudi • drugače: g mol−1 • Oznaka za molsko maso je velika črka M.

37. Primeri izračuna molske mase

38. Množina snovi • Molje osnovna enota, podobno kot so enote kilogram (kg), meter (m), sekunda (s)... Z enoto kilogram merimo maso, z enoto meter merimo dolžino oz. razdaljo, z enoto sekunda merimo čas. • Z enoto mol merimo množino snovi.

39. Enačba in enota

40. Koliko delcev je v 1 molu snovi? • 1 mol katerekoli snovi vsebuje enako delcev, kolikor je atomov v natančno 12 g ogljika 12C. • V 12 g ogljika 12C pa je 6,02 · 1023 delcev te snovi. • En mol katerekoli snovi torej predstavlja 6,02 · 1023 delcev te snovi. • Vrsta snovi sploh ni pomembna. • Konstanto 6,02 · 1023/mol imenujemo Avogadrova konstanta, njena oznaka je NA.

41. primeri

42. Množina snovi • Množino snovi (n) povežemo s številom delcev (N) in Avogadrovo konstanto (NA) preko naslednje enačbe:

43. naloge

44. naloge

45. naloge