150 likes | 350 Views
PREDAVANJE. ¤ P R E D A V A N J E ¤. S predavanjem želimo vplivati na znanje udeležencev in spremeniti njihova stališča, delovanje in vedenje. Lahko izvedemo v šoli, na različnih prireditvah, srečanjih, sestankih,…. Na predavanju sodeluje vodja oz. predavatelj in udeleženci.
E N D
¤ PREDAVANJE ¤ • S predavanjem želimo vplivati na znanje udeležencev in spremeniti njihova stališča, delovanje in vedenje. • Lahko izvedemo v šoli, na različnih prireditvah, srečanjih, sestankih,… Na predavanju sodeluje vodja oz. predavatelj in udeleženci.
¤ DEBATA ¤ • Sodi med najstarejše oblike predavanj. • V zadnji letih se je uporaba tega modela razmahnila tudi pri nas.
¤ KLASIČNA DEBATA ¤ • Vključuje: zagovorniško skupino in zavrnitveno skupino, sodnika, časomerilca in publiko. • Obe skupini zavračata argumente nasprotne strani • Med debato debaterji predstavijo podatke
Vsaka skupina skuša s svojimi časovno omejenimi nastopi prepričati sodnika in publiko v svoj prav. • Zmagovalna skupina je skupina, katere predstavitev je uspešnejša.
¤ RAZREDNADEBATA ¤ • Traja 38 časovnih enot • Struktura razredne debate: • Zagovorniška skupina • Zavrnitvena skupina • Zagovorniška skupina • Zavrnitvena skupina • Zavrnitvena skupina • Zagovorniška skupina • Zagovorniška skupina • Zavrnitvena skupina
¤ PRIPRAVA ¤ • Iz virov zberemo podatke • Podatke uredimo v sklope • Z urejenimi podatki izdelamo predstavitev z računalniškimi prosojnicami • Med izdelavo prosojnic izločimo tiste podatke, ki ne sodijo v celoto • V mislih izpeljemo predavanje
¤ ZAČETEK ¤ Prepričati se moramo da udeleženci niso nič drugega kot skupina ljudi, ki bi radi slišali nekaj novega in zanimivega. Tega se v prvem trenutki ne sme zapraviti z opravičevanjem Prva naloga vsakega govorca je da se predstavi. Vsako predavanje ima nek povod. Uvod je pravzaprav ogrevanje, zato ne sme biti predolg. Traja največ 20 % razpoložljivega časa.
¤ JEDRO ¤ Udeležence moramo najprej stisniti v celoto in pridobiti na svojo stran. Nikoli ne smemo začeti takoj govoriti o problemu, ampak najprej o stvareh, ki poslušalce združijo in vzbudijo v njih zaupanje v predavatelja Kako združiti toliko različnih ljudi? Najlažje gre če spregovorimo o čustvih ali stvareh, ki so skupni vsem.
Z bistvom predavanja začnemo, ko smo dobili pozornost poslušalcev. Včasih lahko hitro preidemo na svoje argumente, pogosto pa moramo najprej odstraniti predsodke in nesporazume. S sporočilom svojega predavanja pridemo na dan takoj ko smo si napravili prosto pot. Dobro predavanje temelji na dobrih podatkih
Začnemo z obrobnimi podatki Nato jih vodimo k pomembnejšim podatkom Druga metoda-poslušalcem na začetku predstavimo glavno sporočilo Neprijetno sporočilo sporočimo previdno Jedro je osrednji del zato naj traja 70 % časa ali dlje
¤ ZAKLJUČEK ¤ Odloči, ali smo z njim dosegli zastavljeni cilj. Pomembno je da posredovano znanje udeleženci sprejmejo in ga upoštevajo pri svojih nadaljnjih dejavnostih. Udeleženci si najbolj zapomnijo konec, zato v zaključku naredimo povzetek sporočila. Zaključek naj bo kratek in naj ne traja dlje od dveh ali treh minutk.
¤ POVZETEK ¤ • Predavanje sodi med najbolj uspešne in učinkovite oblike množičnega komuniciranja.. • V predavanju sodeluje predavatelj in udeleženci • Debata je posebna oblika predavanja