290 likes | 419 Views
Simon Krek simon.krek@ijs.si Polona Gantar apolonija.gantar@guest.arnes.si Drugačen pogled na slovarske definicije. opisati? pojasniti? razložiti?. vsebina. slovarska definicija klasična slovarska definicija stavčna definicija pomen besedni pomen pomenske tendence besede
E N D
Simon Krek simon.krek@ijs.siPolona Gantarapolonija.gantar@guest.arnes.siDrugačen pogled na slovarske definicije opisati? pojasniti? razložiti?
vsebina • slovarska definicija • klasična slovarska definicija • stavčna definicija • pomen • besedni pomen • pomenske tendence besede • slovarski uporabnik • kaj • na kakšen način • šolski slovar • Leksikalna baza za slovenščino • stavčne definicije
slovarska definicija… pojasniti • pojasniti pomen besede v splošni rabi • na preprost način • zagotoviti informacijo ciljnemu uporabniku
besedni pomen besedni pomen = slovarski konstrukt “postopka pomenskega dekodiranja v vsakdanji jezikovni komunikaciji ni mogoče primerjati s postopkom razdvoumljanja pomenov v slovarjih” Atkins in Rundell 2008: 263
besede imajo v različnih slovarjih drugačno število pomenov iste besede imajo v različnih slovarjih drugačne pomenske razlage pomenske razlage istih pomenov izpostavljajo v različnih slovarjih drugačne pomenske lastnosti “I don’t believe in word senses”Kilgarriff: 1997
pomenske tendence besed • večina pomenske informacije konkretne besede izhaja iz njenega neposrednega ali širšega besedilnega okolja • »Slovarji niso namenjeni definiranju, pač pa je njihova naloga ustvariti vrsto namigov in asociacij, ki pomagajo povezati neznano z znanim«. Hanks: 2009
klasična slovarska definicija… razložiti • splošni enojezični slovarji • nadpomenka + ena ali več razločevalnih lastnosti • SSKJ spominjati-amnedov. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti GENUS PROXIMUM DIFFERENTIA SPECIFICA
za … • analitična slovarska definicija sledi v prvi vrsti funkcijski vlogi iztočnice (Vidovič Muha: 1999, 2000) • LE s slovarsko vrednostjo(samostalniki, glagoli) imajo razlago v obliki hierarhično nadrejene UPS (neposredna nadpomenka) v jedru in ustreznega števila RPS v odvisnem delu • LE kot komunikacijske prvine(členki, prislovi, medmeti + FE) imajo stavčno definicija v obliki “kdo/kaj izraža/poudarja …”
proti … • klasične slovarske definicije vsebujejo veliko več podatkov, kot so jih uporabniki sposobni dešifrirati • ne prinašajo podatkov, ki jih uporabniki pričakujejo
Kritike definicij v SSKJMüller 2009 • splošnemu uporabniku nerazumljive in prezahtevne razlage • okornost in abstraktnost • pomenske nepravilnosti • pomensko prazne hierarhične razlage • abelstvo - ‘lastnost, ravnanje, podobno Abelovemu’ • sklicevalne razlage: • glagolnik od, ženska oblika od, manjšalnica od, nanašajoč se na …
stavčna definicija… opisati • leksikografski projekt Collins COBUILD • slovarji za učenje in usvajanje jezika • podatki o tipični rabi • podatki o (glagolski) vezljivosti • kolokacijskih zapolnitvah spominjati če se spominjaš ljudi in si jih v mislih še dogodkov iz preteklosti, vedno predstavljaš in o njih lahko razmišljaš zglobtemapri-besedilokomentar (co-text)
proti … • Stavčne definicije so veliko daljše od analitičnih definicij • manjše število iztočnic • več napora pri procesiranju definicije, še posebno za uporabnike, ki se jezika učijo • kopičenje anaforičnih zaimkov • Ena stavčna definicija ne more izraziti več možnih skladenjskih realizacij pomena • Način celostavčnega definiranja prinaša nove konvencije, ki jih učeči jezika pogosto niso vajeni
za … • Uporabniku prijazne: opis pomena s preprostimi in lažje razumljivimi besedami - na podlagi analize spontanega definicijskega diskurza (Sinclair in Coulthard: 1975) • konverzacijski obrazec “če-stavkov” je v soglasju z naravno zvenečimi opisi pomena • podatki o vezljivostnih lastnostih iztočnice z navajanjem števila in semantičnega tipa udeležencev ter njihov razpored znotraj stavka • vključevanje pragmatične informacije
slovarska definicija in slovarski uporabniki • vsebina definicije = podatki, ki jih definicija vključuje • oblika definicije = besede in strukture, ki prenašajo te podatke
po Atkins in Rundell 2008: 412 • jezik definicij mora ustrezati jezikovnim sposobnostim in predpostavljenemu tehničnemu znanju uporabnika • v definicijah se izogibamo rabi besed v pomenih, ki so marginalni ali atipični • uporabnik mora pridobiti celovito informacijo na enem mestu • ubeseditev in zgradba definicij morata čim bolj ustrezati naravnemu diskurzu • uporabnik mora zlahka slediti leksikografskim konvencijam, uporabljenim pri oblikovanju definicij oz. gesla v celoti
Pomenske informacije v LBS in opisne slovarske definicije • strukturiranost podatkov o leksikalnih enotah v LBS • pomenske informacije v LBS • pomenski indikator • pomenska shema + kolokabilnost skladenjskih struktur
LBS – zgradba I. nivo: OSNOVNI PODATKI geslo sesti besedna vrsta glagol II. nivo: POMENSKI PODATKI indikator 3.1 ustrezati pomenska shema PREDMET sede na določeno MESTO ali v drug PREDMET III. nivo:SKLADENJSKI PODATKI skladenjska strk. sbz1 GBZ (v sbz4) vzorec kaj sede vzorec kaj sede v kaj skladenjska strk. rbz GBZ IV. nivo:KOLOKACIJSKI PODATKI kolokacija sesti v[roko,dlan] V. nivo: ZGLEDI zgled Ko zobniki sedejo, je to treba začutiti (in slišati). zgled Urni mehanizem mora brez zatikanja sesti v odprtino.
Pomenski indikator • kratkost in jedrnatost(meni pomenov) • razumljivost • pomenska razločevalnost ranacepiti 1poškodba 1 vnesti cepivo 2 čustvena bolečina 2 deliti 3 izboljšati 2.1 povzročati razdor 2.2 sekati drva 2.3 luščiti se v plasti
Pomenska shema • združitev skladenjskih in pomenskih informacij v LB: • vezljivostni vzorec za vsak pomen (glagolske) iztočnice • udeleženci • število in semantični tip • okoliščine • čas, kraj, način … (pomensko nujne in tipične) • pragmatične informacije • pozitivno ali negativno vrednotenje
vzeti - ‘ukrasti’ KDO vzame KOMUKAJ(od kod) človekčlovekpredmet ustanovaustanovalastnina storilecoškodovanecvrednost
od LBS do stavčne definicije … model • iztočnica: sesti • indikator:prilegati se • pomenska shema:PREDMET sede na določeno MESTO ali v drug PREDMET • kolokacija:sesti v [roko, dlan] prenos če predmetsedev roko ali sede na določeno mesto,se tja dobro prilega
od SSKJ do šolskega slovarja … SSKJ: 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila LBS: IN: oprijeti z dlanjo PS:ČLOVEK stisne PREDMET z dlanjo KOLOKACIJE: stisniti [roko, dlan, vrat, ročaj]; stisniti z/s [rokami, nogami, prsti] ŠOLSKI SLOVAR: Kadar kdo stisne predmet, ga trdno oprime z dlanjo, prsti, rokami ali nogami
od SSKJ do šolskega slovarja … SSKJ: 2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik LBS: IN: prijazno objeti PS:ČLOVEK z rokami stisne drugega ČLOVEKA ali PREDMET tesno k sebi KOLOKACIJE: stisniti k [sebi, prsim]; stisniti v [naročje, objem] ŠOLSKI SLOVAR: Če kdo stisne drugega človeka ali predmet k sebi ali k prsim, ga objame, ker ga ima rad.
od SSKJ do šolskega slovarja … SSKJ: 5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina LBS: IN: iztisniti tekočino PS:ČLOVEK s PRIPOMOČKOM stisne SADJE |ali| stisne TEKOČINO iz SADJA |ali| stisne SADJE v TEKOČINO KOLOKACIJE: stisniti [sok, limono, pomarančo]; stisniti iz [grozdja, sadja] ŠOLSKI SLOVAR: Kadar kdo s prsti ali pripomočkom stisne sadje, iztisne tekočino iz njega.
od SSKJ do šolskega slovarja … SSKJ: 4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg LBS: IN: zmanjšati obseg PS:ČLOVEK stisne KARKOLI na manjši obseg IN:računalništvo PS:ČLOVEK stisne računalniško VSEBINO, lahko s pomočjo PRIPOMOČKA KOLOKACIJE:stisniti s [programom, algoritmom] stisniti [datoteko] ŠOLSKI SLOVAR: Če kdo stisne kaj na manjši obseg, doseže, da zavzame manj prostora. - Če kdo stisne datoteko s programom, zmanjša velikost računalniške vsebine.
zaključek Leksikografska teorija in praksa je od nastanka SSKJ doživela precejšnje spremembe • tehnološki razvoj • možnosti jezikoslovnega obdelovanja velike količine besedil v elektronski obliki • razvoj didaktičnih in pedagoških teorij pri poučevanju in usvajanju jezika • prevrednotenje generativnih teoretskih izhodišč v analizo jezikovnih pojavov na vseh tradicionalno ločenih jezikoslovnih ravninah hkrati