MERJENJE IN MERSKI SISTEMI

1. MERJENJE IN MERSKI SISTEMI PROGRAMIRANA SEKVENCA MAJA MARTINŠEK AVGUST 2005 ZAČNI

2. POZDRAVLJENI! Danes se boš samostojno učil/a. Pri tem ti bo pomagal računalnik. Učna snov je razdeljena na več členov. Pri vsakem členu je najprej razlaga, nato sledijo vprašanja na katera boš odgovarjal/a. Če boš na vprašanje odgovoril/a pravilno boš z delom lahko nadaljeval/a, v primeru napačnega odgovora boš moral/a učno snov ponoviti še enkrat. Tvoja naloga je, da prideš do konca te sekvence! Upam, da boš užival/a pri svojem delu. Želim ti veliko uspeha pri reševanju nalog! NAPREJ

3. 1. Člen MERJENJE Kaj je merjenje? Vse lahko merimo. Vsaka stvar na svetu zavzema določena števila litrov, če govorimo o volumnu, ali pa nekaj gramov, če govorimo o masi, ali pa tudi dolžina, ki jo merimo v centimetrih, kilometrih. Merimo lahko celo čas v sekundah, minutah, urah, dneh, mesecih… . Merimo lahko neskončno stvari. Merjenje je preprosto opisovanje nečesa, pri čemer uporabljamo standarde za merjenje različnih stvari, kot npr. časa, dolžine, mase in volumna, da z njim opišemo kako je nekdo visok, kako je nekaj globoko,… Z merjenjem se srečujemo vsak dan. Merimo čas, da ne zamudimo v šolo ali v kino, merimo maso, da bi ostali vitki, nezavedajoč se, merimo tudi temperaturo. Če nas zebe, se oblečemo in obratno, če je vroče. Čas, masa in temperatura so fizikalne količine. Merimo torej fizikalne količine. Za merjenje uporabljamo merilne naprave. Tudi človek je neke vrste merilna naprava, toda danes poznamo merilnike, ki so veliko bolj natančni in zanesljivi kot človeška čutila. Nekaj primerov merilnih naprav: NAPREJ

4. Dopolni naslednji stavek. Klikni na gumbek s pravilnim odgovorom! S pomočjo merilnih naprav merimo ŠTEVILA FIZIKALNE KOLIČINE VESELJE

5. ČESTITAM! ODGOVOR JE PRAVILEN NAPREJ

6. ODGOVOR JE NAPAČEN. ŠE ENKRAT PREBERI BESEDILO NAZAJ

7. 2. Člen FIZIKALNE KOLIČINE Vse količine, ki jih lahko dovolj natančno merimo z merilnimi napravami, imenujemo fizikalne količine. V vsakdanjem življenju najpogosteje merimo čas, da ne zamudimo v šolo ali da ne kuhamo jed predolgo…, maso, da vidimo koliko nas bo nakupljeno sadje stalo…, vsako jutro nas zanima temperatura zraka, pri vožnji z avtomobilom moramo paziti na omejitev hitrosti…, občasno nam izmerijo tudi višino in krvni tlak. Vsi našteti pojmi so torej fizikalne količine. Na naslednji strani je prikazana razdelitev fizikalnih količin na osnovne in izpeljane fizikalne količine. Zapomni si vse osnovne fizikalne količine! NAPREJ

8. FIZIKALNE KOLIČINE OSNOVNE FIZIKALNE KOLIČINE IZPELJANE FIZIKALNE KOLIČINE 1. ČAS 2. MASA 3. DOLŽINA 4. TEMPERATURA 5. ELEKTRIČNI TOK 6. SVETILNOST 7. MNOŽINA SNOVI 1. HITROST 2. POVRŠINA 3. PROSTORNINA ITD… NAPREJ

9. Klikni na črko pred pravilnim odgovorom! Pod katero črko so zapisane le osnovne fizikalne količine? A temperatura, hitrost, svetilnost, prostornina B gostota, masa, množina snovi, čas C električni tok, čas, masa, dolžina

10. ČESTITAM! ODGOVOR JE PRAVILEN NAPREJ

11. ODGOVOR JE NAPAČEN. ŠE ENKRAT PREBERI BESEDILO NAZAJ

12. 3. Člen FIZIKALNE ENOTE Fizikalne enote potrebujemo pri določanju vrednosti fizikalne količine. Saj nam ni čisto vseeno, če nam prodajalka blaga odreže 1m namesto 10 m blaga, ki ga potrebujete za nove zavese. Vse fizikalne količine, osnovne in sestavljene, imajo določeno svojo fizikalno enoto. Podobno, kot lahko sestavljene fizikalne količine izrazimo z osnovnimi, lahko tudi sestavljene enote izrazimo z osnovnimi enotami. Poskušaj si zapomniti čim več osnovnih fizikalnih enot, ki so prikazane v naslednji tabeli. m2 m/s2 Hz V N J/K m/s kg/m2 W Ω F lx NAPREJ

13. OSNOVNE FIZIKALNE ENOTE NAPREJ

14. Pod vsako črko so zapisani nekateri fizikalni pojmi. Klikni na tisto črko, ki ima zapisane le osnovne fizikalne enote! A sekunda, kilogram, amper, mol, meter B masa, svetilnost, termometer, tok, kilometer C sekunda, kelvin, napetost, tehtnica, ploščina

15. ČESTITAM! ODGOVOR JE PRAVILEN NAPREJ

16. ODGOVOR JE NAPAČEN. ŠE ENKRAT PREBERI BESEDILO NAZAJ

17. 4. Člen PREDPONE Fizikalne predpone uporabljamo v naravoslovnih znanostih za okrajšavo in poenostavitev zapisa vrednosti fizikalnih količin. Zakaj ni ustrezen zapis: masa = 76500000 g ? Zato, ker je zelo nepregleden, zavzame veliko prostora… Take težave odpravijo predpone, ki fizikalno enoto, pred katero stojijo, pomnožijo z nekim številskim faktorjem. Zgoraj navedeni zgled ustrezneje zapišemo takole: 7 650 000 g = 7,65  106 kg = 7,65 Mkg. Sedaj pa si poskusi zapomniti čim več predpon, ki so prikazane v naslednji tabeli. NAPREJ

18. PREDPONE V tabeli imaš naštete osnovne predpone. Zapomni si jih v čim večjem številu, saj te bodo spremljale tako v fiziki kot v vsakdanjem življenju NAPREJ

19. Klikni na tisto povezavo, ki pravilno povezuje ime predpone in njeno številsko vrednost!  kilo 102  deci 0,1  giga 106  0,01 mili

20. ČESTITAM! ODGOVOR JE PRAVILEN NAPREJ

21. ODGOVOR JE NAPAČEN. ŠE ENKRAT PREBERI BESEDILO NAZAJ

22. 4. Člen PREDPONE Fizikalne predpone uporabljamo v naravoslovnih znanostih za okrajšavo in poenostavitev zapisa vrednosti fizikalnih količin. Zakaj ni ustrezen zapis: masa = 76500000 g ? Zato, ker je zelo nepregleden, zavzame veliko prostora… Take težave odpravijo predpone, ki fizikalno enoto, pred katero stojijo, pomnožijo z nekim številskim faktorjem. Zgoraj navedeni zgled ustrezneje zapišemo takole: 7 650 000 g = 7,65  106 kg = 7,65 Mkg. Sedaj pa si poskusi zapomniti čim več predpon, ki so prikazane v naslednji tabeli. NAPREJ

23. PREDPONE V tabeli imaš naštete osnovne predpone. Zapomni si jih v čim večjem številu, saj te bodo spremljale tako v fiziki kot v vsakdanjem življenju NAPREJ

24. Pod vsako črko je zapisanih nekaj predpon. Klikni na tisto črko, pod katero so navedene le tiste predpone, ki se uporabljajo za večje enote od osnovne. A kilo, hekto, centi, mili B giga, hekto, mega, deka C kilo, mili, mikro, deka D mili, deci, centi, nano

25. ČESTITAM! ODGOVOR JE PRAVILEN NAPREJ

26. ODGOVOR JE NAPAČEN. ŠE ENKRAT PREBERI BESEDILO NAZAJ

27. 4. Člen PREDPONE Fizikalne predpone uporabljamo v naravoslovnih znanostih za okrajšavo in poenostavitev zapisa vrednosti fizikalnih količin. Zakaj ni ustrezen zapis: masa = 76500000 g ? Zato, ker je zelo nepregleden, zavzame veliko prostora… Take težave odpravijo predpone, ki fizikalno enoto, pred katero stojijo, pomnožijo z nekim številskim faktorjem. Zgoraj navedeni zgled ustrezneje zapišemo takole: 7 650 000 g = 7,65  106 kg = 7,65 Mkg. Sedaj pa si poskusi zapomniti čim več predpon, ki so prikazane v naslednji tabeli. NAPREJ

28. PREDPONE V tabeli imaš naštete osnovne predpone. Zapomni si jih v čim večjem številu, saj te bodo spremljale tako v fiziki kot v vsakdanjem življenju NAPREJ

29. Klikni na tisto črko, pod katero so vrednosti fizikalnih količin zapisane v pravilnem vrstnem redu: od največje do najmanjše! A 100 g > 1 kg > 1000 mg > 0,1 tona B 20 s < 0,1 ure < 5 min < 1 dan C 1 km > 10000 m > 1 Mm > 10 mm D 20 dag < 0,3 kg < 500 g < 1 kg

30. ČESTITAM! ODGOVOR JE PRAVILEN NAPREJ

31. ODGOVOR JE NAPAČEN. ŠE ENKRAT PREBERI BESEDILO NAZAJ

32. 5. Člen SI SISTEM ENOT V zgodovini je bilo že veliko sistemov enot. Nekatere starodavne mere, kot so dan, čevelj in funt, so danes še vedno v uporabi; enote SI, ki so najnovejša različica metričnega sistema, pa se največ uporabljajo v znanosti. SI sistem enot imenujemo mednarodno sprejet sistem enot, ki ga sestavlja 7 osnovnih enot, iz katerih lahko izrazimo vse ostale enote. Osnovne enote SI so definirane tako, da lahko v laboratorijih povsod po svetu izdelajo merilo za posamezno enoto in imajo ta merila povsod enako vrednost. Na naslednji strani so podane definicije osnovnih enot SI sistema, katerih se ti ni treba naučiti. Oglej si jih kot zanimivost in zaključek današnje ure. NAPREJ

33. SI SISTEM MERSKIH ENOT meter (enota dolžine) simbol: m. Meter določa dolžina 1.650.763,73 valovnih dolžin valovanja, ki ga v vakuumu povzroči kvantiziran elektronski prehod med energijskima nivojema 2p10 in 5d5 atoma kriptona, izotopa 86. kilogram (enota mase) simbol: kg. Kilogram je masa mednarodnega etalona kilograma, ki ga hranijo v mestu Sevres v Franciji. sekunda (enota časa) simbol: s. Sekunda je čas, ki ustreza 9.192.631.770 valovnim dolžinam elektromagnetnega valovanja, ki nastane pri prehodu med energijskima nivojema, na katera je zaradi hiperfine razcepitve, razcepljeno osnovno stanje atoma cezija, izotopa 133. amper (enota električnega toka) simbol: A. Amper je tisti enosmerni tok, ki med dvema ravnima, neskončno dolgima vzporednima vodnikoma zanemarljivega krožnega preseka, postavljenima v vakuumu v medsebojni razdalji 1m, povzroča silo 2x10-7 N/m. kelvin (enota temperature) simbol: K. Kelvin je enota termodinamske temperature, ki predstavlja 1/273,16 termodinamske trojne točke vode. candela (enota svetilnosti) simbol: cd. Candela je svetilnost 1/600.000 m2 površine črnega telesa v pravokotni smeri pri tališču platine in tlaku 107.325 N/m2. mol (enota množine snovi) simbol: mol. Mol je množina snovi, ki vsebuje toliko delcev, kot je atomov v 0,012 kg ogljikovega izotopa C-12. NAPREJ

34. ČESTITAM! Uspelo ti je zaključiti današnjo uro. Upam, da ti je takšno učenje ugajalo in da si se naučil/a česa novega o merjenju, fizikalnih količinah, enotah in predponah, ki jih v fiziki pogosto uporabljamo. KONEC