170 likes | 332 Views
METODA KONSTANTNIH DRAŽLJAJEV. klasična psihofizikalna metoda G. T. Fechner. Dražljajska situacija. 4-7 dražljajev, f = 50-200 E naključno (po prej pripravljenem nesistematičnem načrtu) predvaja dražljaje, vsakega z isto frekvenco opredelimo tranzicijsko cono, okrog nje izberemo dražljaje
E N D
METODA KONSTANTNIH DRAŽLJAJEV klasična psihofizikalna metoda G. T. Fechner
Dražljajska situacija • 4-7 dražljajev, f = 50-200 • E naključno (po prej pripravljenem nesistematičnem načrtu) predvaja dražljaje, vsakega z isto frekvenco • opredelimo tranzicijsko cono, okrog nje izberemo dražljaje • najmanjši dražljaj nikdar ne izzove občutka, največji vedno
Naloga opazovalca • AL - (nimam občutka) + (imam občutek)metoda konstantnih dražljajev • DL < (Sv je manjši od Ss) = (Sv je enak Ss, dvomljiv, ne vem) > (Sv je večji od Ss)metoda konstantnih razlik med dražljaji
Določanje absolutnega praga • preštejemo odgovore DA pri vsaki dražljajski intenziteti • AL = intenziteta dražljaja, ki v 50 % izzove odgovor DA • če drži fi-gama hipoteza, deleže pri posameznih dražljajih lahko pretvorimo v z-vrednosti in uporabimo zahtevnejše postopke za določanje praga
Postopki določanja AL • grafični proces • linearna interpolacija • normalni grafični proces • normalna interpolacija • aritmetična sredina nekumulirane distribucije • sumacijski postopek • metoda najmanjših kvadratov • MNK z Muller-Urbanovimi ponderji
(A) (B) Grafični proces fi-gama hipoteza normalni grafični proces L: z = 0 SD: z = +1.0 in z = -1.0 L: p = 0.50 SD: p = 0.841 in p = 0.159
Linearna ocena Q1 in Q3 Interpolacija L = Me simetričnost razpršitve Če N.D.: Me = M
Normalna p transformiramo v z-vrednosti, prag = Sz=0 SD pri z = +1.0 in z = -1.0 Interpolacija
ARITMETIČNA SREDINA NEKUMULIRANE PORAZDELITVE Spearmanova postopka
SUMACIJSKI POSTOPEK Spearmanova postopka
območje odgovora „manjši“ območje odgovora „enak“ območje odgovora „večji“ odgovorni kontinuum interval negotovosti DLzg DLsp Lsp TSE Lzg fizikalni kontinuum S1 S2 S3 S4 S5 S6 S7 S8 S9 Določanje diferencialnega praga • iz frekvence vseh treh vrst odgovorov pri vsaki intenziteti • Lspp(<) = 0.50Lzgp(>) = 0.50 • DL = polovica intervala negotovosti
(A) (B) Določanje diferencialnega praga
(1) Linearna interpolacija- v bližini praga sta predvajana le dva dražljaja,- distribucija ni normalna,- najti želimo le točkovno pražno vrednost,- pri 4 dražljajih, ko lahko ocenimo Me in Q,- NE: če dražljaji ne dajo p na obeh straneh 0.50, če obstajajo inverzije 1. reda na področju praga. (2) Normalna interpolacija- velja isto kot za (1) - želimo interpolirati še točneje kot pri (1)- ob N.D. in več kot petih dražljajih lahko ekstrapoliramo (3) Normalni grafični proces- če potrebujemo večjo natančnost od (1) in (2) - če točkam lahko prilagodimo premico (4) Spearmanov postopek aritmetične sredine in sumacijska metoda- p = 0.0 in p = 1.0 ali zelo blizu,- število dražljajev je večje od 5,- za natančno intervalno oceno praga (L, SD, SEL) (5) Postopek najmanjših kvadratov- štiri ali več dražljajev, - ne moremo uporabiti postopkov (4)- rez. obetajo prileganje ogivi, - porazdelitev je simetrična okrog praga- želimo natančno mero razpršenosti (intervalno oceno praga) UPORABA POSTOPKOV DOLOČANJA PRAGA