Digitalna sedanjost v Sloveniji

1. Digitalna sedanjost v Sloveniji Pregled stanja na področju digitalizacije in e-vsebin Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

2. Cilji • Pregled že zaključenih in delujočih projektov v arhivih, knjižnicah in muzejih • Evidentiranje načrtovanih projektov • Pridobivanje znanja na osnovi že pridobljenih izkušenj • Omogočiti povezovanje in partnerstva v primerih načrtovanja sorodnih projektov • Primerjava s stanjem drugod po svetu Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

3. Uvod • Prizadevanje, izrabiti možnosti informacijske in komunikacijske tehnologije za dostop do gradiva in informacij • Posredovanje meta-informacij (bibliografskih, kataloških) • Posredovanje informacije same: v digitalni obliki kreirane e-vsebine ali digitalnega surogata informacijskega objekta Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

4. Osnove za spremembo paradigme • Razvoj svetovnega spleta (www) • Razvoj tehnologije (zajem podatkov, spominski mediji, širokopasovna omrežja) • Odločenost, da želimo akumulirano znanje in objekte kulturne dediščine narediti kar najbolj široko dostopne Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

5. Digitalizacija • Do digitalnega nadomestka oz. digitalnega faksimila informacijskega objekta pridemo z digitalizacijo • Digitalizacija je konverzija analognega signala (vidnega / zvočnega) v digitalni zapis. Digitaliziramo lahko različna gradiva (slike, zemljevide, rokopise, gibljive slike, zvok) Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

6. Razlogi za digitalizacijo • Izboljšati dostop Digitalizacija izboljša dostop do določenih gradiv – v večini primerov so gradiva, izbrana za konverzijo, redka ali unikatna, fizična dostopnost do njih pa je pogosto omejena ali otežena, slika na internetu pa je dostopna neomejenemu številu uporabnikov istočasno, zla • Varovati original Izhajamo iz pričakovanja, da bo prisotnost digitalnega faksimila zmanjšala število zahtevkov po rokovanju z originalom Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

7. Razvoj digitalizacije • Začetki: zgodnja devetdeseta leta – pionirski čas digitalizacije (iskanje strojnih in programskih rešitev, soočanje s številnimi omejitvami • Akterji: nacionalne knjižnice, ugledne univerze, veliki muzeji • Od draguljev posameznih zbirk k obsežnejšim kooperativnim projektom Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

8. Razvoj digitalizacije • Danes – globalni proces • Nacionalne iniciative kulturne politike • Transnacionalni projekti (EU: DG XIII Telematics for Libraries) • Veliki konzorciji (program AMICO: Art Museums Image Consortium) • Značilnosti: • Celoviti koncepti digitalnih knjižnic: nakup e-virov, zajem e-virov kot pisne kulturne dediščine, digitalizacija lokalnih fondov, bibliografske baze podatkov, servisi (UK: Distributed National Electronic Resource) • Izzivi: • Problemi arhiviranja elektronskih gradiv (omejena življenjska doba digitalnih zapisov) • Sistemi za učinkovito upravljanje z elektronskimi viri Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

9. Splošne knjižnice • “Kvaliteta stanja v splošnih knjižnicah se močno razlikuje. Nekatere izvajajo visoko kompleksne programe digitalizacije, druge so še brez izkušenj.” (Smernice Pulman) • Danske Billeder (zbirka starih fotografij Danske) • Projekti knjižnice v Lyonu • Splošna knjižnica v Ulmu • Španski projekt CODEX • Knjižnice naj si izmenjujejo izkušnje in sodelujejo pri sprejemanju standardov za zagotavljanje interoperabilnosti med zbirkami. Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

10. Slovenija - KAM • Vprašalnik: • 27 knjižnic • Arhiv RS, Zgodovinski arhiv Ljubljana • Gornjesavski muzej Jesenice, Koroški pokrajinski muzej,Arhitekturni muzej Ljubljana, Narodna galerija • Vsebina • Projekti s področja digitalne konverzije gradiv iz zbirk • Druge e-vsebine • Končani projekti, dostopni javnosti • Projekti v pripravi • Načrtovani projekti Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

11. Arhiv Republike Slovenije Pregled map zemljiških katastrov 19. stoletja • Umetno kreirana zbirka skeniranih slik katastrskih kart. • Obsega izbrane dele več fondov. Originalno gradiv je iz obdobja od 1811 do 1880 • 28.000 katastrskih barvnih kart velikosti 75 x 60 cm • Za lažje iskanje in lociranje posameznih delov v naravi so dodane pregledne karte. • Uporabniki lahko naročijo reprodukcijo z resolucijo 250 dpi V pripravi: skeniranje pergamentnih listin http://www.gov.si/ars slediti povezavi “podatkovna zbirka” Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

12. Zgodovinski arhiv Ljubljana Digitalizacija in popis fototečnega gradiva • Celotna zbirka: cca 23.000 enot, od tega 4600 razglednic • Doslej digitalizirano: 1311 fotografij, 4561 razglednic (9 serij) • Baza podatkov (Access 2000) z obsežnim naborom podatkov, iskanje možno po večini elementov popisa, omogočeni različni delovni izpisi • Projekt ni dostopen na internetu (ne dovolj zmogljiva infrastruktura • Uporabniki: izpis na CD ali tiskana reprodukcija Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

13. Narodna galerija Ljubljana • [ ] • Podatkovna zbirka o stalno razstav-ljenih umetninah z dodatkom digitalizirane podobe (359) http://www.ng-slo.si/ngslo/iskanje.htm • Slovenska umetnost • Evropski avtorji • Ureditev po obdobjih (značilnosti obdobja, pregled slikovnega gradiva; možno pregledovati vse gradivo ali vključiti vmesnik za iskanje po avtorju ali naslovu umetnine • Rezultati v obliki seznama ali kot sličice • NG z digitalnimi podobami dopolnjuje podatkovno bazo celotnega umetnostnega fonda Ivan Grohar Cvetoča jablana [ 151 ](1907) olje / platno, 100 x 69 cm d. sp. I. Grohar Mestni muzej, Ljubljana

14. Gornjesavski muzej Jesenice • Zgodovina železarstva in rudarstva http://www.gornjesavskimuzej.si/zbirka.html Zanimiv in pregleden elektronski vir. Vsebina je sistematično razporejena v zaključena zgodovinska obdobja. Besedilo je popestreno z digitalnimi fotografijami muzejskih eksponatov. Prek interneta lahko vidimo del celotne vsebine, ki je sicer dostopna na CDromu Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

15. Narodna in univerzitetna knjižnica Zbirka portretov znanih Slovencev • 90 portretirancev / 900 fotografij in drugih upodobitev (izbor: 11.000 skeniranih in obdelanih portretov) • Iskanje: po portretirancu, avtorju portreta, ključnih besedah • Primarni (300dpi/TIFF), sekundarni (150dpi/JPG), terciarni (75dpi/JPG) arhiv • Naročanje po elektronski poti ali osebno http://www.nuk.uni-lj.si/portretnazbirka/main.htm Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

16. Narodna in univerzitetna knjižnica • Zemljevidi slovenskega ozemlja 1548-1853 http://www.nuk.uni-lj.si/zbirkazemljevidov/index.html • Izbor 20 zemljevidov / pilotni projekt za predstavitev starih zemljevidov slovenskega etničnega prostora iz Kartografske in slikovne zbirke NUK • Iskanje: izbor iz kronološko urejenega spustnega menuja • Povezava “O zemljevidih” – razlaga, katalog • Slovanski rokopisi zbirke Jerneja Kopitarja • 34 slovanskih kodeksov (11. do 15. stoletje) • http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/ • Digitalni faksimile celotnega korpusa bo obsegal 30 CD • Sodelovanje v projektu MALVINE (Manuscripts and Latters via Integrated Networks in Europe) Cilj: združiti lokalne zbirke podatkov v skupno bazo Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

17. Slovenske splošne knjižnice • Spletne strani knjižnic kot medij komunikacije med knjižnico in uporabniki • Vsebine: • Uganke in kvizi za otroke • Didaktične igre • Spletni priročniki (uporaba baz podatkov, informacijsko opismenjevane) • Spletni vodniki – tematsko zbrane, anotirane povezave na kvalitetne javno dostopne informacijske vire na internetu (aktivnost zbranih povezav se večinoma preverja ročno) • Elektronska kopija časopisa, ki ga knjižnica izdaja tudi v tiskalni obliki • Elektronski referenčni servis Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

18. Splošne knjižnice - za otroke • Slovenski knjižni kviz http://www.lj-oz.sik.si/kviz/ • Večja stopnja interaktivnosti • Vsebuje videoizseke in povezave na spletne strani z relevantnimi informacijami • Veronika Malega gradu • http://www.kamniskaveronika.net • Projekt popularizira lokalno etnološko izročilo • Besedila pripovedk in legend (knjiga) • Didaktične igrice, ki mladega uporabnika motivirajo za seznanjanje z vsebino, simboliko, besediščem,… • E-razglednice, literarni in likovni natečaji Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

19. Splošne knjižnice • Lokalni biografski leksikoni • Razlog: povpraševanje po biografskih podatkih o ljudeh, pomembnih za lokalno okolje Celjski biografski leksikon http://www.ce.sik.si/ • Opis: kratka biografija, fotografija, viri črpanja podatkov,povezave • Iskanje: Po imenu in priimku, letnicah rojstva in smrti, ključnih besedah Koroški biografski leksikon http://www.rav.sik.si/index.htm • Izbira iz spustnega menuja Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

20. Splošne knjižnice • Skeniranje slikovnega gradiva iz domoznanskih zbirk • Z uporabo možnosti COBISS – bibliografskemu opisu v bazi COBIB je dodan digitalni faksimile – pregledovanje omogoča spletni OPAC • Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto – najatraktivnejši posnetki so dostopni tudi na spletnih straneh knjižnice, urejeni po krajih v regiji • Projekt KAM / Celje • OKC, Zgodovinski arhiv Celje, Muzej novejše zgodovine – skupna podatkovna zbirka s skeniranimi razglednicami, ki dokumentirajo zgodovino Celjske regije – projekt v teku, dostopen bo prek interneta http://www.ce.sik.si/kam • Digitalizacija kot orodje za bogatitev zbirk • Primer Knjižnice Grosuplje Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje

21. Želje in načrti • Vsebina: • Digitalizacija gradiv s področja domoznanstva – razglednice, fotografije, dokumenti • Spletna predstavitev uspešnih domoznanskih projektov (npr. Znani Laščani) • Značilno: • Želja po sodelovanju v skupnih projektih (tudi pri tistih knjižnicah, ki so navedle, da ne načrtujejo projektov s področja digitalizacije, predvsem zaradi kadrovskih omejitev) • Potreba: • Izobraževanje • Sodelovanje Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje