380 likes | 1.05k Views
Stvarno pravo. Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 25.11.2010. Uvodno. - Praktični in ekonomski pomen stvarnih pravic Lastninska pravica Zastavna pravica Hipoteka Zemljiški dolg Služnostna pravica. Uvodno.
E N D
Stvarno pravo Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 25.11.2010
Uvodno • - Praktični in ekonomski pomen stvarnih pravic • Lastninska pravica • Zastavna pravica • Hipoteka • Zemljiški dolg • Služnostna pravica
Uvodno • Razumevanje stvarnih pravic pomembno tudi za razumevanje razmerij med gospodarskimi subjekti. • -Pravna pravila o razmerjih med pravnimi subjekti glede stvari. • -Podrobna obravnava stvari – zlasti njihovo pridobivanje, prenos, varstvo in prenehanje
Pojem stvarne pravice • -Se pojmuje kot pravna oblast ene osebe do vseh drugih oseb - oseba, nosilec stvarne pravice je zato v posebnem razmerju do drugih oseb glede neke stvari. • -Vse druge osebe se morajo vzdržati ravnanj s katerimi bi posegale v stvarno pravico nosilca. • -Ta pravna razmerja pa obstajajo samo med pravnimi subjekti in ne med njimi in stvarmi.
Temeljne značilnosti stvarnih pravic • -Stvarna pravica ima naslednje značilnosti: • Je premoženjska pravica, saj daje določeno premoženjsko korist in se da izraziti v denarju; • Je absolutna pravica, ker učinkuje proti vsem tretjim osebam; • Predmet stvarne pravice je individualno določena stvar (določena hiša, določena knjiga); • Število stvarnih pravic določa zakonodaja; njihovo število je omejeno (numerus clausus), tako, da je samo toliko stvarnih pravic, kot jih določajo pravni predpisi. Število, njihov nastanek, prenos in prenehanje je odvisno od vsakokratne družbeno-ekonomske ureditve.
Vrste stvarnih pravic • -Po SPZ so stvarne pravice naslednje: • Lastninska pravica • Zastavna pravica • Zemljiški dolg • Služnostna pravica • Stavbna pravica • Pravica stvarnega bremena.
Lastninska pravica • -67. člen Ustave RS določa da zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. • -Zakon lahko torej določi dolžnosti in omejitve lastnika pri pridobivanju in uživanju lastnine (npr. možnost da se lastninsko pravico na nepremičnini v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu/odškodnini – vendar le ob naprej predpisanih pogojih). • -Je najpomembnejša stvarna pravica, ki imetniku omogoča, da ima svojo stvar v posesti, da jo uporablja in uživa ter z njo razpolaga.
Oblike lastninske pravice • -Lastninsko pravico na stvari ima lahko ena ali več oseb. • -Kadar je stvar v lasti ene same osebe potem je izvrševanje enostavno, saj lastnik o tem odloča samostojno. • -Kadar ima lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari več oseb hkrati pa govorimo o: • solastnini, • Skupni lastnini, in • Etažni lastnini.
Solastnina • -O solastnini govorimo takrat, kadar ima več oseb solastninsko pravico in je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (govorimo o idealnih deležih izraženih v ½, 1/3, ¼ itd., če solastniški deleži niso določeni se smatra da so enaki). • -Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu deležu, pri tem pa ne sme kršiti pravic drugih solastnikov. Plodovi (fructus), ki jih daje stvar v solastnini pa se delijo med solastnike v skladu z njihovimi deleži (če to ni mogoče, potem so plodovi v solastnini solastnikov matične stvari). • -Solastnik lahko s svojo pravico razpolaga brez soglasja drugih solastnikov (Vendar: če je stvar nepremičnina potem imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico). • -Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času.
Upravljanje s stvarjo v solastnini • -Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. • -Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari (obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena) je potrebno soglasje solastnikov, katerih deleži sestavljajo več kot ½ njene vrednosti. • -Kadar sporazum ni mogoč odloči o tem sodišče (na predlog solastnika) v nepravdnem postopku. • -Soglasje vseh solastnikov je potrebno za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja (npr. razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari). • -Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo njihovih deležev.
Skupna lastnina • -O skupni lastnini govorimo takrat kadar ima več oseb na nerazdeljeni stvari skupno lastnino in njihovi deleži niso v naprej določeni (primere najdemo v dednem pravu – obstaja na premoženju zapustnika (dediščina) pred njeno delitvijo posameznim dedičem). • -Skupni lastniki stvar skupno uporabljajo in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. • -Vsak skupni lastnik ali njegov upnik lahko vedno zahteva delitev skupne stvari (razen v neprimernem času). • -Tradegy of commons!
Etažna lastnina • -Pomeni hkrati lastnino posameznega dela zgradbe in solastnino skupnih delov. Pri tem mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo (stanovanje, poslovni prostor itd.). • -Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu (se ji ni mogoče odpovedati niti zahtevati njene delitve). • -Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla (ali odločbo sodišča) in vpisom v zemljiško knjigo. Etažni lastniki morajo o medsebojnih razmerjih skleniti pogodbo, ki mora imeti pisno obliko.
Upravnik etažne lastnine • -Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot 8 posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika in ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov. • -Upravnik skrbi za izvrševanje sklepov etažnih lastnikov, za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, za porazdelitev in izterjavo obveznosti ter za upravljanje z rezervnim skladom in s skupnim denarjem. • -Upravičen je zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov tudi vložiti tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika.
Dolžnosti etažnega lastnika • -Etažni lastnik mora v primernem času zagotoviti popravila v svojem delu v etažni lastnini, če je to potrebno da se odvrne škoda, ki se povzroča drugim delom zgradbe. • -Dovoliti mora dostop v soj del zaradi popravil in izboljšav na skupnih delih (ki jih drugače ni mogoče opraviti ali samo z nesorazmernimi stroški). • -V posameznem delu v etažni lastnini ne sme izvajati spremembe brez soglasja ostalih (če te ne pomenijo poslabšanja za kakšen drug del nepremičnine). • -V primeru hujših kršitev lahko drugi etažni lastniki (preseganje ½ solastniških deležev na skupnih delih) vložijo tožbo za njegovo izključitev – prodaja posameznega dela v etažni lastnini.
Nastanek lastninske pravice • -Lastninsko pravico je mogoče pridobiti na podlagi: • Zakona, • Pravnega posla, • Odločbe državnega organa, • Dedovanja.
Nastanek na podlagi zakona • -Priposestvovanje (dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku 3 let; na nepremičnini po preteku 10 let) • -Okupacija (na premičnini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, vendar je mogoče z okupacijo pridobiti lastninsko pravico le na zavrženih stvareh – brez lastnika. Ni isto kot najdba pri izgubljenih stvareh!) • -Pridobitev lastninske pravice na plodovih (Lastninska pravica na plodovih pripada lastniku glavne stvari. Dobroverni lastniški posestnik pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari. Vsak lahko pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah.
Pridobitev s pravnim poslom • -Za veljavno pridobitev s pravnim poslom morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • Razpolagalna sposobnost prenosnika (lastnik stvari) • Sklenitev veljavnega zavezovalnega pravnega posla (prodajna, izročilna, darilna, menjalna pogodba) • Izvršitev razpolagalnega pravnega posla z izročitvijo premičnine oziroma vknjižbo nepremičnine v zemljiško knjigo • -Lastninska pravica pa se pridobi, če tudi prenosnik ni bil lastnik, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri, odplačni posel in je izpolnjen eden izmed sledečih pogojev: a) če je bila premičnina prodana na javni dražbi; b) če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet, ali c) če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika.
Dedovanje • -Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica na stvari v trenutku, ko se uvede dedovanje, če zakon ne določa drugače. • -Deduje se na podlagi oporoke ali zakona. • -Kadar oporoka ne obstaja se deduje po dednih redih, ki jih določa zakon o dedovanju.
Varstvo lastninske pravice • -Lastnik lahko z lastninsko tožbo od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Lastnik mora pri tem dokazati, da ima na stvari katere vrnitev zahteva lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca (ni zastaranja). • -Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika (a ne z odvzemom) lahko domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in, da se prepove nadaljnje vznemirjanje. Če je bila z vznemirjanjem povzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih (negatorna tožba). Tudi ti tožbeni zahtevki ne zastarajo.
Prenehanje lastninske pravice • -Lastninska pravica na stvari preneha, če kdo drug pridobi lastninsko pravico na njej (prehod l.p. iz enega na drugega). • -Na premičnini lastninska pravica preneha z opustitvijo stvari (stvar je opuščena, če lastnik nedvoumno izrazi voljo, da je ne želi imeti več v lastnini). • -Lastninska pravica preneha če je stvar uničena. Na ostankih stvari pa se lastninska pravica obdrži. • -In primerih, ki jih določa zakon (razlastitev, nacionalizacija itd.).
Zastavna pravica • -Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti, poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. • -Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga. • -Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve. • -Z zastavljeno stvarjo se ne sme razpolagati (omejitev za zastavitelja).
Predmet zastavne pravice • -Predmet zastavne pravice so lahko stvari in pravice, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost. • -Če je predmet zastave premičnina, imenujemo to zastavno pravico ročna zastava (pignus), zastavno pravico na nepremičnini pa hipoteka. • -Dandanes pogosta zastava vrednostnih papirjev.
Nastanek zastavne pravice • -Zastavna pravica lahko nastane na podlagi: • Pravnega posla, • Zakona, ali • Odločbe sodišča.
Nastanek zastavne pravice na podlagi pravnega posla • -Za pridobitev zastavne pravice se zahteva veljaven pravni posel (zastavna pogodba), izvršitev razpolagalnega pravnega posla (pri hipoteki vpis v zemljiško knjigo, pri ročni zastavi izročitev) in razpolagalna sposobnost zastavitelja. • -Pozor! Pogodbeni določili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, če njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana in o prodaji zastavljene stvari po vnaprej določeni ceni, sta nični razen če sta dogovora o prehodu lastninske pravice in prodaji po določeni ceni sklenjena po zapadlosti zavarovane terjatve.
Nastanek zakonite zastavne pravice • -Zakonita zastavna pravica nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek določa zakon. • -Obligacijski zakonik tako določa nastanek zastavne pravice pri skladiščni pogodbi v korist skladiščnika itd. • -Zastavna pravica lahko nastane tudi na podlagi sodne odločne in sicer z njeno pravnomočnostjo.
Pravice in obveznosti zastavnega upnika • -hramba zastavljene stvari (hraniti stvar kot dober gospodar) • -uporaba zastavljene stvari (zastavni upnik nima pravice uporabe ali dajanje drugemu v uporabo ali v zastavo, razen če to dovoli zastavitelj) • -plodovi zastavljene stvari (če ni določeno drugače, pridobi lastninsko pravico na plodovih zastavni dolžnik) • -napaka zastavljene stvari (če se pokaže da ima zastavljena stvar kakšno stvarno ali pravno napako – ni zadostnega zavarovanja za poplačilo zavarovane terjatve – lahko zastavni upnik zahteva od zastavitelja drugo primernejše zavarovanje) • -predčasna prodaja zastavljene stvari (če se zastavljena stvar kvari ali zgublja vrednost lahko sodišče odredi naj bo stvar prodana in določi tudi pogoje prodaje) • -vrnitev zastavljene stvari (takoj ko je terjatev plačana se mora zastavljena stvar vrniti)
Pravice zastavitelja • -Zamenjava predmeta zastave (če zastavitelj potrebuje zastavljeno stvar, lahko zahteva, da sodišče naloži zastavnemu upniku njeno vrnitev, če seveda priskrbi drugo primerno zavarovanje). • -Prodaja zastavljene stvari določeni osebi za določeno ceno (sodišče lahko dovoli, da se zastavljena premičnina proda določeni osebi za določeno ceno, če spozna, da je cena ugodna in če so s tem obvarovani upravičeni interesi zastavnega upnika).
Izvršitev zastavne pravice • -Zastavna pravica se lahko izvrši na dva načina: • S sodno prodajo zastavljene stvari (če terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodišča odločbo, naj se zastavljena premičnina proda in opravi poplačilo); • Z izvensodno prodajo zastavljene stvari (stranki se lahko pisno dogovorita da se zastavljena stvar proda izvensodno – javna dražba, ali borzna/tržna cena.
Hipoteka • -Je zastavna pravica na nepremičninah. Lahko nepremičnina v celoti, vse njene sestavine in plodove (dokler niso le ti ločeni od glavne stvari) ter pritikline, ki so v lasti zastavitelja. • -Nastane s pravnim poslom (oblika neposredno izvršljivega notarskega zapisa), s sodno odločbo ali z zakonom. • -Prenos hipoteke: s prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka (vendar prenos učinkuje šele z vpisom zemljiško knjigo). • -Nedeljivost hipoteke (če je terjatev plačana delno se hipoteka ne zmanjša). • -Predčasna prodaja: če zastavitelj zmanjšuje vrednost v hipoteko dane nepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje, lahko hipotekarni upnik zahteva od sodišča, naj naloži hipotekarnemu dolžniku, da opusti takšna dejanja – če do tega ne pride lahko dolžnik zahteva izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve še pred njeno zapadlostjo.
…hipoteka… • -Poplačilo iz hipoteke: če dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. V primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa upnik od notarja zahteva da ugotovi zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo upnikov oziroma predlaga izvršbo. • -Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige: če dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana; če terjatev, zavarovana s hipoteko preneha; če se upnik odreče hipoteki; če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini; če hipoteka s potekom časa ugasne; če se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve.
Neposestna zastavna pravica • -Ustanovi se na premičnini, ki ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku, niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj. • -Nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. • -Zastavitelju se tako omogoča ekonomska uporaba zastavljene stvari, ni pa pravice njene odtujitve ali obremenitve.
Zemljiški dolg • -Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. • -Nastane na podlagi enostranskega pravnega posla (notarski zapis), vpisa v zemljiško knjigo in z izstavitvijo zemljiškega pisma. • -Zemljiško pismo izstavi ustanovitelju sodišče, ki vodi zemljiško knjigo potem, ko je izvršena vknjižba zemljiškega dolga. Je vrednostni papir po odredbi. • -Temeljna razlika med njim in hipoteko je v akcesornosti. Zemljiški dolg je povsem neodvisen od določene terjatve. Nastane in obstaja ne glede na terjatev. • -Lastnik obremenjene nepremičnine mora plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma (zemljiško pismo je izvršljivi naslov). Preneha z izbrisom iz zemljiške knige.
Služnostna pravica • -Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). • -Nastane na podlagi pravnega posla, z zakonom ali odločbo državnega organa. • -Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini. • -Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Če je za izvrševanje stvarne služnosti potrebna uporaba kakšne naprave ali je potrebno kakšno dejanje, krije stroške vzdrževanja ali takega dejanja lastnik gospodujoče stvari.
Osebne služnosti • -Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti. • -Užitek: daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca (nepotrošna stvar, pravica iz katere izvirajo obresti itd.) • -Raba: daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njeni gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca. Predmet rabe so samo nepotrošne stvari. • -Služnost stanovanja: daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca.
Stavbna pravica • -Je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino, ki ne sme trajati več kot 99 let. • -Je prenosljiva, mogoče jo je tudi podedovati. • -Za nastanek se zahteva veljaven pravni posel, zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. • -Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja le te pravico uporabljati in uživati nepremičnino. • -Preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
Zastaranje in prekluzija • -Če pravni subjekti svojih pravic ne izvršujejo pravni red odvzame pravno varstvo pravice, ki ni bila pravočasno uveljavljena (zastaranje), oziroma lahko celo odloči da pravica preneha (prekluzija). • -Zastaranje pomeni, da po preteku določenega časa upravičenec nima več pravice zahtevati izpolnitve obveznosti, ki jo ima druga stranka. Zastaranje nastopi ko preteče z zakonom določen zastaralni rok v katerem bi upravičenec lahko zahteval izpolnitev obveznosti. • -Posledica zastaranja je v tem, da dolžnika ni mogoče več prisiliti, da proti svoji volji izpolni obveznost – sodno varstvo ni več učinkovito (sklicevanje). • -Upnikova pravica ostane (ne preneha) vendar je neiztožljiva! • -Nekatere pravice ne zastarajo nikoli: razveljavitev zakonske zveze, pravica do preživljanja itd.
Zastaralni roki • -Splošni zastaralni rok je 5 let, posebni zastaralni roki (10, 5, 3 in 1 leto). • -Pretrganje zastaranja: določen dogodek pretrga zastaralni rok, zastaranje ne teče več naprej ampak začne teči od dneva, ko je bilo zastaranje pretrgano. • -Pretrganje nastopi zaradi: pripoznave dolga, če vloži upnik tožbo proti dolžniku ali opravi dejanje, ki ima enak učinek kakor tožba (npr. ugovarjanje v pravdi, prijava terjatve v stečaju, prijava odškodninskega zahtevka med kazenskim postopkom). • -Zadržanje zastaranja: določena doba se ne šteje v zastaralni rok.
Prekluzija • -Pri prekluziji zaradi ne-uveljavljanja pravice ugasne tudi sama pravica. • -Razlika med zastaranjem in prekluzijo je: • Pri prekluziji zaradi poteka roka ugasne pravica in s tem tudi zahtevek, medtem, ko pri zastaranju ugasne le zahtevek pravica pa ostane. • Na potek prekluzivnega roka mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, medtem ko upošteva zastaranje le takrat kadar se stranke nanj sklicujejo. • Pri prekluznivnih rokih ni niti pretrganja niti zadržanja.