230 likes | 348 Views
MIR Z VAMI. PRIČEVANJE REDOVNE SKUPNOSTI ZA ŽIVLJENJE DRUŽINE. PRIČEVANJE REDOVNE SKUPNOSTI ZA ŽIVLJENJE DRUŽINE. SVETOST DRUŽINE. CILJ + SMISEL ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA. SLAVITI IN ČASTITI BOGA DOSEČI ZVELIČANJE = URESNIČITI LJUBEZEN (NAJVEČJA ZAPOVED). Sv. Ignacij Lojolski, Dv 23.
E N D
PRIČEVANJE REDOVNESKUPNOSTIZA ŽIVLJENJE DRUŽINE PRIČEVANJE REDOVNESKUPNOSTIZA ŽIVLJENJE DRUŽINE SVETOST DRUŽINE
CILJ + SMISEL ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA • SLAVITI IN ČASTITI BOGA • DOSEČI ZVELIČANJE • = URESNIČITI LJUBEZEN (NAJVEČJA ZAPOVED)
Sv. Ignacij Lojolski, Dv 23 • »Človek je ustvarjen, da slavi in časti Boga, našega Gospoda, in mu služi ter tako reši svojo dušo. Drugo na zemlji pa je ustvarjeno za človeka, da mu pomaga doseči cilj, za katerega je ustvarjen.«
KAKO ? TEMELJNA ODLOČITEV = za Boga in samo za Boga = živi odnos z Jezusom Kristusom ŽIVLJENJSKA ODLOČITEV = stan = kako želim Bogu vrniti življenje RAZNE IZBIRE
KRISTUS = VZOR IN SVETUJE • BLAGRI (Mt 5,3-11 - ustava Božjega kraljestva) • + • EVANGELJSKI SVETI (“izvedbeni akti” Božjega kraljestva) • Čistost • Uboštvo • Pokorščina
EVANGELJSKI SVETI SO SVETOVANI VSEM Posvečeno življenje Zakon Družina Zakrament zakona Zaobljuba evangeljskih svetov (zakrament krsta)
VSEBINA ZAKRAMENTA Zakramenti so aktualizacija tega, kar je Kristus v sebi uresničil enkrat za vselej Niso novi dogodki glede na enkraten pashalni dogodek Edina vsebina vsakega zakramenta je pashalna skrivnost Jezusa Kristusa Po liturgičnem spominjanju postane dogodek smrti in vstajenja Kristusa posedanjen v vsakem času in v vsaki generaciji ter omogoča udeleženost pri njegovih sadovih.
KAJ JE ZAKRAMENT osebno dejanje nebeškega Kristusa (Kyrios-a), uresničeno v moči delovanja Svetega Duha, ki ga v simbolni obliki udejanji Cerkev kot občestvo, in je usmerjeno v odločilne situacije v življenju posameznega vernika, da se v njih in po njih na oseben način uresniči milostna odrešenjska skrivnost (mysterion)
KAJ JE ZAKRAMENT ZAKONA osebno dejanje nebeškega Kristusa (Kyrios-a), uresničeno v moči delovanja Svetega Duha, ki ga v simbolni obliki udejanji Cerkev po privolitvi zakonskega para sredi občestva Cerkve, in je usmerjeno v odločilne situacije skupnega življenja posameznega zakonskega para, da se v njem in po njem na oseben način uresniči milostna odrešenjska skrivnost (mysterion)
LJUBEZEN ZAKONCEV RAZODEVA IN URESNIČUJE BOŽJO LJUBEZEN Bog “najame” ljubezenski odnos zakoncev, da izrazi in posreduje svoje Življenje in svojo Ljubezen ljudem Zakonska ljubezen postane zakrament (materija zakramenta) Božje ljubezni Zakonsko življenje postane prvenstveno prostor Božjega javljanja in delovanja
ZAKRAMENT ZAKONA:DEJANJE ZAVEZE V KRISTUSU IN CERKVI • »Kakor je namreč nekoč Bog z zavezo ljubezni in zvestobe prišel svojemu ljudstvu naproti, tako sedaj Odrešenik ljudi in Ženin Cerkve pride krščanskim zakoncem naproti z zakramentom zakona» (CS 48). • Na svojski način uresniči pashalno skrivnost. • Nadaljuje in nadgrajuje zavezo, ki se je začela s krstom in drugima zakramentoma uvajanja. • Udejanji se kot zaveza med Kristusom in parom. • Bog se izrecno zavzame za zakonca in ustvari med njima nerazvezno vez. • Zakonca se pa obvežeta, da bosta rasla v tej zavezi z Gospodom in s tem gradila Cerkev.
ZAKONSKI STAN = stan tistih, ki zastavijo svoje vsakdanje odnose, da bi Bog lahko sozakonca oblikoval in odreševal iz konkretnih ujetosti, ranjenosti, grešnosti = stan tistih, ki z molitvijo kličejo Boga v svoje medsebojne zakonske reakcije = stan tistih, ki so se odgovorno odprli novemu življenju sredi sveta (ne)kulture smrti = stan tistih, ki so se odločili za vzgojiteljski način bivanja - starši vodijo rojeno življenje do določene “polnosti”, da je sposobno samostojno zaživeti “v Gospodu” - takšne vzgoje se ne da “iti”, ampak je lahko le resnični, trajni stil življenja
1. Zaobljuba: izraz podaritve samega sebe Bogu in Cerkvi z življenjem v skupnosti Danes je človeku zelo težko doseči korenite in trajne odločitve(zunajzakonske skupnosti ali neporočenost »kar tako«, težko in pozno odločanje za duhovne poklice) Zakonska obljuba: izraz podaritve sebe Bogu v zakonskem življenju in morebitni družini
2. Redovno življenje: nenehno zavestno živeti usmerjeni v cilj in smisel življenja Redovna skupnost je že sama po sebi apostolat Vsakdanje življenje s svojimi zahtevami in ponudbami hitro zatemni pogled na krščansko pojmovan cilj in smisel življenja Družine potrebujejo vzpodbudo in vzgled trajnosti življenja po krščanskih vrednotah
3. Gojitev odnosov v redovni skupnostic(CD 57,43): - oblikovati zrele, evangeljske skupnosti - red. sk. = kraj, velike usmeritve postanejo dejavne preko vsakdanje vztrajnosti in potrpežljivosti - razlike kot priložnosti za obogatitev, ne za nasprotja - z drugimi deliti vsakdanje življenje ►medsebojni odnosi so »orodje« duhovne rasti, brušenja, ozdravljanja, svetosti Sodobni človek težko razvija zdrave medsebojne odnose: = mehkužnost = razvajenost (Žorž) = individualizem = življenje v virtualni resničnosti sodobnih medijev = težavno sprejemanje avtoritete Zakon in družina sta temeljni »prostor« bistvenih odnosov: = med možem in ženo = med starši in otroki = v širši rodbini ►potrebni sta zdrava avtoriteta in pristna bližina ► družine potrebujejo vzgled in pomoč pri tem, da zaživijo pristne odnose, ki pripravijo otroke na resnično življenje
4. Red. sk. kot dar: načrt Boga, ki posreduje svoje občestveno trojiško življenje Red. sk. kot kraj: kjer člani postajajo bratje in sestre Red. sk. kot kraj in subjekt poslanstva: niso zgolj zase (CD 57,7) ► zorenje osebe: identiteta, od »jaz« k »ti« Božji načrt je v javnem življenju precej zatemnjen: - ljudje postajajo potrošniki, tekmeci, rivali (že otroci) - »poslanstvo« je pogosto uveljavitev samega sebe Zakon in družina ima lasten Božji načrt uresničevanja trojiške ljubezni: - zaživeti za D(d)rugega - odprtost za življenje
5. Pokorščina: Povezuje različne volje v isto bratsko/sestrinsko skupnost za določeno skupno poslanstvo ►CD 122, 16-22: Oblast in pokorščina v bratskem življenju Sodobni človek želi biti le sam svoj gospodar: - individualizem - oblast in moč Ni vedno lahko lastne želje in voljo moža in žene uskladiti, a le tako raste zakon in nato družina, ko se s svojimi željami in voljami vključijo še otroci ► vse pod vidikom cilja in smisla življenja
6. Uboštvo: Delitev dobrin (mat. + duh.) z drugimi - preprost in strog način življenja - uboštvo duha: ponižnost, preprostost, priznavanje darov drugih Egoizem, želja po bogastvu, navezanost na stvari in ljudi: - mehkužnost – ne zdržijo odpovedi in naporov - občutek »ogroženosti«, če so drugi boljši, uspešnejši - hitra užaljenost Zakon in družina sta prostor medsebojnega deljenja vseh dobrin: - to zahteva družini lasten slog življenja, ki naj človeka utrjuje in ga pripravlja na potrebne odpovedi - naučiti se pristno veseliti darov in uspehov drugih
Napačen pojem svobode – delati, kar hočem in kar zmorem: - uživaštvo: hrana, pijača, spolnost, pornografija, mamila, nasilje - sovraštvo do telesnosti: + do lastnega telesa + bulimija ali anoreksija + zarezovanje CD 112, 4: »Zato pijani in razuzdani eros ni vzpon, »ekstaza« k božan-skemu, ampak je ponižanje in raz-vrednotenje človeka. Tako postane očitno, da eros potrebuje red (dis-ciplino) in očiščenje, da ne bi člove-ku nudil trenutnega užitka, ampak resničen predokus najvišjega doživljanja eksistence, tiste blaže-nosti, h kateri teži vse naše bitje. 7. Čistost: uma, srca in telesa - izraža veliko svobodo, da ljubimo Boga in vse, kar je njegovega, z nedeljivo ljubeznijo = integrirana spolnost = čist pogled srca: videti povsod Boga Zakon in družina naj bi bila kraj nastajanja prave svobode: - ne le svobode od slabega - ampak še bolj svobode za dobro - posebej aktualno je, da bi si v družini pridobili pravi krščanski odnos do spolnosti, ki je v službi ljubezni
8. Občestvena duhovnost (CD 100, 28-29): - molitev (osebna in skupna) - askeza ► skupnost brez mistike nima duše, brez askeze nima telesa ► člani so graditelji in ne le porabniki skupnosti, odgovo-rni za rast drug drugega pred Bo-gom in pred ljudmi Zakon in družina morata izobliko-vati svojo duhov-nost, ki pa je pris-tna in v harmoniji z duhovnostjo Cerkve kot občestva: - zakonca sta naj-prej sama pokli-cana, da izobliku-jeta lasten način molitve - prvi uvajalci v molitev otrok so starši Za molitev ljudje nimajo časa, doživljajo jo kot nepomembno in kot »izgubo« časa Mnogi ne znajo moliti, ker jih ni nihče zares uvedel v molitev
SVETOST JE EDINA SILA, KI LAHKO SPREMENI SVET POSTATI SVETI K TEMU SMO POKLICANI VSI