KONFERENCA O MALEM DELU – ZAČETNE INFORMACIJE LJUBLJANA , 2. 9. 2010 Johannes Jakob

1. KONFERENCA O MALEM DELU – ZAČETNE INFORMACIJE LJUBLJANA, 2.9.2010 Johannes Jakob Bereich Arbeitsmarktpolitik

2. Cilji vlade v Nemčiji glede mini del Cilji2003 • Zvišati zaposlenost (nizko plačana delovna mesta) • Znižati delo na črno (posebno v zasebnih gospodinjstvih) • Razširiti polje zavarovane zaposlitve in izboljšati integracijo dolgotrajno brezposelnih • Narediti dodatno (stransko ali “side”) delo bolj atraktivno Ali so bili cilji doseženi? Bereich Arbeitsmarktpolitik

3. 1. Več zaposlenosti –vendar z izgubo rednih polnih zaposlitev - 1.4 milijonovpolnih zaposlitev (1999 - 2008) Quelle: Statistisches Bundesamt Bereich Arbeitsmarktpolitik

4. Znižanje redne zaposlitve1999 - 2008 Quelle: Statistisches Bundesamt

5. Oster porast mini del Bereich Arbeitsmarktpolitik

6. Porast mini del Bereich Arbeitsmarktpolitik

7. Več delnih; manj polnih zaposlitev • Medtem ko se je število rednih polnih zaposlitev znižalo, se je število delnih in še posebej mini del zvišalo • Ta trend ni zgolj posledica reform na področju mini del – reforma je zgolj pospešila ta trend • “Delna zaposlitev kot prisila – okoli 2 milijona izmed 5 milijonov delno zaposlenih je reklo, da to ni njihova izbira – neprostovoljnost. Bereich Arbeitsmarktpolitik

8. 2. Znižanje dela na črno • Zgolj minimalen učinek v zasebnih gospodinjstvih • Okoli 3,8 milijonov zasebnih gospodinjstev ima domačega delavca • Le okoli 204.000 domačih delavcev (okoli 5 %) je uradno registriranih kot “mini-delavcev” (2003: 30.000) • Ostaja dvom, ali so mala dela znižala delo na črno • V drugih področjih obstajajo dokazi o kombinaciji mini del in mini del kot stranskih del • V teh primerih lahko sklepamo, da mala dela prikrivajo delo na črno Bereich Arbeitsmarktpolitik

9. 3. Integracija brezposelnih (a) • Mini dela ne promovirajo integracije brezposelnih oseb • Po zadnji študiji se je 441.000 mini delavcev premaknilo v zavarovano zaposlitev v enem letu • vendar pa se je skoraj enako število (437.000) oseb premaknilo iz zavarovane zaposlitve v mini dela • Te ugotovitve so podprte z nekaj drugimi zadnjimi študijami Bereich Arbeitsmarktpolitik

10. Integracija brezposelnih oseb (b) • Verjetnost prehoda iz delne zaposlitve v redno polno zaposlitev narašča skladno z delovnimi izkušnjami in znanjem • Mini dela NISO most med brezposelnostjo in redno zaposlitvijo • Mini dela pogosto predstavljajo zgolj možnost dodatnega zaslužka • Ni popolnoma jasno, ali so delavci z več deli zainteresirani za fleksibilno zaposlitev ali preprosto ne vidijo alternative • Ni pozitivnih učinkov za dolgotrajno brezposelne, vendar se v kar nekaj sektorjih pojavlja učinek izrivanja delovnih mest Bereich Arbeitsmarktpolitik

11. 4. Problem: visok delež mini del v nekaterih sektorjih število mini delavcev na 100 zavarovanih zaposlitev Bereich Arbeitsmarktpolitik

12. Nesorazmerja v kar nekaj industrijah • Mini dela so koncentrirana v nekaj sektorjih, pri čemer škodujejo zaposlitvenim možnostim v teh sektorjih • Število rednih zaposlitev v gostinstvu in turizmu je v upadu • Pogosto so mini dela razumljena kot neprostovoljna in kot prisila • Četudi se zaposlovanje ne znižuje, pa ustvarjanje novih delovnih mest poteka povečini preko mini del Bereich Arbeitsmarktpolitik

13. 5. Malo delo je povečini “žensko” delo Bereich Arbeitsmarktpolitik

14. 6. Dodatni problemi in posledice • Socialna zaščita mini delavcev je nizka • še posebej v primerih brezposelnosti in pokojninske dobe • visoko tveganje revščine, še posebej med ženskami • Grožnja (pod)financiranja sistema socialnega zavarovanja • znižan delež rednih in zavarovanih delovnih mest Bereich Arbeitsmarktpolitik

15. Ali so bili cilji doseženi? • Več zaposlitev, več zaposlenih revnih? • neto zaposlitveni učinki so pod vprašanjem • dvig števila zaposlenih revnih je bil uspešen (na žalost!) • Integracija brezposelnih/premostitvena funkcija? • dvomljiva • nizek delež brezposelnih, predvsem drugih skupin v mini delih • omejena mobilnost navzgor do redne in polne zaposlitve • Znižanje dela na črno? • zelo vprašljivo – kljub majhni rasti registriranih mini del v zasebnih gospodinjstvih Bereich Arbeitsmarktpolitik

16. Več problemov kot rešitev • Porast mini del ostaja problematičen iz več razlogov • Vendar: možnosti za njegovo znižanje so majhne • visoka popularnost med delavci in delodajalci • politične stranke se obotavljajo pri povečanju regulacije mini del • pred kratkim celo predlog, da se zviša mesečni cenzus zaslužka Bereich Arbeitsmarktpolitik

17. Zaključki I • V smislu ekonomske učinkovitosti je pomembnost mini del precenjena • Izgube v socialno varstvenih sistemih • Tveganje revščine starejših • Še posebej negativen učinek na zaposlovanje žensk • Mini dela ogrožajo zniževanje neenakosti med spoloma na trgu dela • Namesto subvencioniranja mini del bi se morala država fokusirati v to, kdo zares potrebuje podporo in promocijo • Cenzus v višini 400 € ostaja bolj kot ne zid do primerne in zavarovane zaposlitve Bereich Arbeitsmarktpolitik

18. Zaključki II • Večina originalnih ciljev ni bila doseženih • Danes nihče v Nemčiji ne bi niti pomislil k uvajanju malega dela • verjetno z izjemo delodajalcev, ki vidijo v malih delavcih poceni in fleksibilno delovno silo • Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti • Slovenija bi morala resno razmisliti, ali so mala dela primerna pot! Bereich Arbeitsmarktpolitik