Problematika izgradnje hidroelektrarn v Sloveniji

1. Problematika izgradnje hidroelektrarn v Sloveniji Drago Polak univ.dipl.inž.el., direktor SEL OVE in URE za Slovenijo do 2030 Državni svet, 15.3.2010

2. STRUKTURA PROIZVODNIH VIROV V RS

3. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V RS LETO 2008 LETO 2009 Poraba 12.620 GWh Poraba 11.200 GWh

4. DELEŽ ELEKTRIČNE ENERGIJE PRIDOBLJENE IZ HE

5. IZPOLNJEVANJE CILJEV NACIONALNEGA AKCIJSKEGA NAČRTA UPORABE OVE • Cilj Direktive 2008/28/ES je dvig deleža OVE v končni rabi energije s 15,6% (2006) na 25% (2020) • V EES je možno skladno z Akcijskim načrtom do leta 2020 zgraditi proizvodne objekte in proizvesti dodatno 3146 GWh (11,6 PJ) električne energije iz ekološko sprejemljivih virov Ekološko sprejemljivi potenciali OVE za prispevek h končnemu cilju dosegajo na področju ogrevanja in hlajenja 7,97 PJ, za uporabo biogoriv v transportu pa 7,0 PJ • Z ozaveščanjem in vzpodbudami v URE (2,04 do 3,67%) potrebna dodatna proizvodnja iz OVE znaša od 2500 do 2770 GWh

6. CILJNE VREDNOSTI IN TEHNIČNI POTENCIAL OVE(Akcijski načrt Energetske zbornice Slovenije, nov. 2009)

7. MOŽNI SCENARIJI PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE (Akcijski načrt Energetske zbornice Slovenije, nov. 2009) Scenarij dodatne proizvodnje električne energije iz OVE Dodatni stroški spodbud proizvodnje električne energije iz OVE po letih do 2020

8. STANJE IZKORIŠČENOSTI HIDROENERGETSKEGA POTENCIALA SLOVENSKIH REK Mura: 690 GWh/leto Drava : 2896 GWh/leto Soča : 1442 GWh/leto Sava : 2794 GWh/leto

9. HIDROENERGETSKI POTENCIAL V SLOVENIJI • Slovenija premore okoli 19.440 GWh/leto teoretičnega bruto potenciala slovenskih rek, pri čemer je tehnično izrabljivega potenciala za 9.145 GWh/leto • Izkoriščenost potenciala rek do 45 % • Drava 97,8% • Soča 34,0% • Sava 18,5% • Mura, Idrijca ni omembe vredno • Ekonomsko sprejemljivega in navidezno nesporno neizkoriščenega potenciala je cca 70% kar predstavlja možnosti dodatne proizvodnje 3.500 GWh iz tega obnovljivega vira

10. PLANIRANI PROIZVODNI OBJEKTI PO POREČJIH DO LETA 2020 (EZ – poročila energetskih družb o investicijskih namerah)

11. OVIRE PRI DOSEGANJU CILJEV • Umeščanje energetskih objektov v prostor (dolgotrajni postopki, neusklajenost aktov, slaba koordinacija državnih organov, nizko zavedanje koristi OVE, civilne iniciative, …), delitev koncesij na več koncesionarjev na enem vodotoku (povečanje stroškov izvedbe projektov in v času eksploatacije neoptimalno vodenje verige, kar slabša izkoriščenost energetskega potenciala, poslabšuje varnost, …) • Ekonomske ovire • Dolge vračilne dobe, visoke investicije, nizka dobičkonosnost, nezadostna podpora bank projektom OVE, nizka predvidljivost subvencij in finančnih tokov, administrativno zahteven sistem odkupnih cen, cene emisijskih kuponov • Tehnične ovire • Zapleteni postopki postavitve OVE in priključitve na električno omrežje, pomanjkanje izkušenega kadra z znanjem o tehnoloških rešitvah, opremi in finančnih spodbudah

12. OVIRE PRI IZGRADNJI VELIKIH HE • Neupoštevanje eksternih stroškov električne energije iz različnih virov • V letu 2008 je znašala povprečna obremenitev MWh v RS za: • HE – 7,776 EUR/MWh • TE – 4,16 EUR/MWh

13. DVIG OKOLJSKIH STROŠKOV ZA SEL V ZADNJIH 10 LETIH

14. DOBROBITI IZRABE HIDROENERGETSKEGA POTENCIALA SLOVENSKIH REK • Hidroenergija je najpomembnejši domači vir obnovljive energije • HE zagotavljajo potrebno stopnjo energetske neodvisnosti ter s tem dolgoročno zanesljivost v oskrbi • HE obratujejo praktično neomejeno dolgo in se le posodobijo in prilagodijo aktualnim potrebam • Planirane HE se nahajajo v bližini centrov porabe električne energije in so zato potrebne kratke DV povezave • HE in ČHE zagotavljajo potrebne sistemske storitve EES, kar zagotavlja varno, zanesljivo in cenovno optimalno oskrbo potrošnikov • Z izgradnjo HE se rešujejo pomembna narodnogospodarska vprašanja kot so protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, namakanje kmetijskih površin, regulacija vodotokov, izraba vodnih površin za rekreacijo in turizem • Zagotavljanje razvoja in konkurenčne sposobnosti domačih izvajalcev, od razvojnih in projektantskih timov, do gradbenih, elektro, strojnih in storitvenih družb • S preudarnim načrtovanjem in obratovanjem HE je možno zminimizirati negativne vplive in ustvariti stabilne pogoje, v katerih je življenje še vedno vsaj enakovredno

15. MAKROEKONOMSKI UČINKI IZGRADNJE HE NA SREDNJI SAVI • Ob povprečni lastni ceni 30 EUR/MWh se cena električne energije v EES zniža za 8,3% pri povečanem povpraševanju 1 – 3% in pri nespremenjenem povpraševanju po električni energiji 10,8% • Povprečna interna stopnja donosnosti pri 8% diskontni stopnji znaša 6,44% • Pri 8% diskontni stopnji znaša povprečno leto vračila investicije v HE 19,5 let • V času gradnje verige HE bi bilo dodatno zaposlenih 13.478 ljudi (od tega 5.736 v gradbeništvu, v dejavnosti izdelave opreme 3.449, …) • Izgradnja HE vpliva na 667,53 mio EUR večjo neposredno produkcijo slovenskega gospodarstva in 537,66 mio EUR posredno ter 397,16 mio EUR na povečanje DDV • Prihranek 1.339.200 t premoga (1.005 km dolga vlakovna kompozicija), 948.600 t letno manj emisij CO2. Ekonomsko ovrednoteni prihranki emisij 24 mio EUR/letno.

16. POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA CILJEV AKCIJSKEGA NAČRTA • Ocena stroškov nakupa emisijskih kuponov TABELA ŠE MANJKA! • Ocena denarne kazni in pavšalnega zneska • Dvoletna zamuda – 5,67 mio € • Desetletna zamuda – 147,46 mio €

17. POGLED V LETO 2050 • Po ocenah Eurelectrica in EU komisije bo potrebno do leta 2050 izkoristiti vse ekonomsko izkoristljive obnovljive vire ter pri TE uvesti CCS tehnologijo • Slovenija ima na voljo še zadosti tehnično in ekonomsko izkoristljivih obnovljivih virov • V letu 2050 bo v EU sledeča struktura virov za proizvodnjo električne energije: • Obnovljivi viri 56% • Nuklearne elektrarne 27% • TE s CCS tehnologijo 30% • Ostale fosilne elektrarne 5%

18. HVALA ZA POZORNOST!