Nosilec projekta: OŠ Jurija Vege Moravče Šolsko leto 2009/2010

1. Nosilec projekta: OŠ Jurija Vege Moravče Šolsko leto 2009/2010

2. Vodja projekta: Inge Ivartnik Projektna skupina: Marjan Prevodnik, strokovni konzulent iz Zavoda za šolstvo Bernarda Mal, strokovna konzulentka Joža Žuna, Martina Končar Cerar, Lucija Gorišek, Bernarda Mal Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica Ciljna skupina: otroci stari od 4 do 15 let

3. Področje projekta: Osebna rast, Napredek v likovnem izražanju Raziskovalno vprašanje: Kako umetnost vpliva na boljšo samopodobo otrok? Kako potešiti željo po ustvarjanju in izražanju svoje osebnosti? Cilj projekta: Boljša samopodoba in samozavest otrok. Izpolnitev želje po drugačnosti. Potrditev, da biti drugačen ni narobe.

4. NOVOSTI PROJEKTA • 1. Da so v projekt vključeni mlajši otroci, ki jih ne poučujem. • 2. V skupino so vključeni otroci, ki prihajajo iz zelo različnih domačih okolij, z različnim učnim uspehom, vedenjem, starostjo in likovnim predznanjem. • Skupno jim je le to, da so umetniško nadarjeni. • 3. V delo z otroki so vključeni tudi odrasli, tokrat prvič • člani Likovnega društva Mengeš. • Snemalec za lokalno TV je redni obiskovalec naših dejavnosti, • tako da so z ustvarjanjem in delom seznanjeni tudi ostali občani moravško-litijske regije. • Učenci so postali prepoznavni v širšem okolju, osebnostno samozavestnejši in v umetniški govorici pogumnejši. • 4. Pri Ex temporu: sodelovanje z otroci iz ostalih šol iz Slovenije in tujine.

5. AKTIVNOSTI PROJEKTA • Formiranje tima in delitev vlog • Načrtovanje (zloženka) • Predstavitev na pedagoški konferenci • Darila učiteljem • Pravila šole • Mednarodna animateka v Ljubljani • Predstavitev projekta na mednarodni konferenci MICY • 1. SLIKARSKA DELAVNICA • 2. SLIKARSKA DELAVNICA • 3. MODNA REVIJA • Predstavitev projekta na strokovnem srečanju ravnateljev na Bledu • 4. MAJSKE IGRE • 5. EX TEMPORE • Razstava na gradu Tuštanj in City parku v Ljubljani • KOLEDAR VSEH LIKOVNIH DEL • Seznajanje lokalno skupnost preko lokalnega časopisa in lokalnega TV kanala • Spletna stran šole

6. MERITVE • ANKETE • FOTOGRAFIJE • POSNETKI • REFLEKSIJE ČLANOV PROJEKTNE SKUPINE IN OBISKOVALCEV DEJAVNOSTI

7. MOTIVACIJA • NOTRANJA Notranja nuja, samomotivacija Motivacija sledi iz lastnega notranjega impulza, kar povzroči zabavo ob delu in rezultatih; • zadovoljstvo ob stiku z drugimi udeleženci, • izpolnjuje mentorjeva pričakovanja ob druženju in izmenjavi izkušenj... • ZUNANJA Od zunaj pridobljeno, motivacija drugih Motivacija izhaja preko zunanjih impulzov: • napredovanje, • zaznava vseh petih čutil, • vzpodbuda ostalih mentorjev in izmenjava izkušenj, • okolje (narava, arhitektura), • razstava slik • priznanje... POMEMBNA JE NOTRANJA MOTIVACIJA!

8. ZLOŽENKA Na začetku šolskega leta smo izdelali zloženko. V njej smo opisali našo dejavnost, raziskovalno vprašanje, cilje našega projekta.

9. Mavrica ni zaradi sonca, mavrica ni zaradi dežja. Mavrica je stezica, po kateri se v srce pripelje nekaj lepega. Feri Lainšček Ob začetku šolskega leta smo opozorili nase z darilci, ki smo jih razdelili ob svetovnem dnevu učiteljev med sodelavce.

10. Učenec Luka Peterka je na eni od delavnic naslikal sliko, ki smo jo uporabili za PLAKAT S ŠOLSKIMI PRAVILI.

11. Risanka o Juriju Vegi, avtorja Luke Ivartnika, je bila predstavljena na Mednarodni Animateki v Ljubljani, decembra 2010.

13. PRVA SLIKARSKA DELAVNICA Učenci so sami pripravili platna, se naučili postopka izdelave slike. Na koncu so posamezna platna sestavili še v skupinsko sliko. 1.akcijski krog

15. DRUGA SLIKARSKA DELAVNICA Učenci so se na delavnici naučili mreženja; kako prerisati umetniško delo s pomočjo mreže, ki jo najprej narišemo na reprodukciji in nato še na svojem platnu. Tokrat smo v goste povabili člane Likovnega društva Mengeš, ki so bile somentorice tem otrokom. To je bila dobra izkušnja za vse tri glavne akterje; za mene kot vodjo in mentorico, za članice likovnega društva, ki so se lahko izkazale kot mentorice in za otroke. Manjši so se učili od starejših, večji so se učili neposrednosti od manjših. 2.akcijski krog

18. RAZSTAVA V KULTURNEM DOMU V MORAVČAH

19. Anja Zakošek Blaž Drobne

20. EX TEMPORE 2010 Učenci iz 22 šol iz Slovenije so ustvarjali na temo Dane Zajc. Dane Zajc je pesnik rojen v našem šolskem okolišu, zato smo letos izbrali kot temo njega, njegov rojstni kraj in njegova literarna dela. Z njimi so bili tudi njihovi mentorji. Dela so poslali tudi učenci iz 4 šol iz tujine. 3.akcijski krog

22. Učenci so se imeli možnost učiti eden od drugega, se družiti, navezati nova prijateljstva z enako mislečimi. Mentorji so lahko videli, kaj in kako ustvarjajo otroci na drugih šolah, z mentorji izmenjati izkušnje, izzive in razrešiti marsikatero dilemo.

23. RAZSTAVA NA GRADU TUŠTANJ Vsa dela smo razstavili na gradu Tuštanj na dan koncerta naših šolskih zborov, kjer so vsi udeleženci dobili priznanja za sodelovanje, mentorji pa potrdila.

24. RAZSTAVA V CITY PARKU Kasneje (ob koncu šolskega leta) smo dela razstavili še v City parku v Ljubljani, kjer so dela učencev videli vsi mimoidoči, ki so v petih dneh hodili mimo trgovine Art. Tako so učenci imeli možnost, da so njihova dela videli tudi drugi in ne samo njihovi prijatelji in svojci.

26. TERMITOVE MAJSKE IGRE Učenci iz 4., 5. in 6. razredov so ustvarjali pred poslovno zgradbo podjetja Termit. S podjetjem Termit smo pripravili velik kup mivke, ki so jo učenci oblikovali v skulpture na določeno temo. Izdelki so bili izjemni, ustvarjalci in podjetje pa navdušeni nad druženjem in uspešnostjo. Naslednji dan so majske igre potekale še za vnaprej prijavljene skupine.

28. KOLEDAR VSEH LIKOVNIH DEL Na koncu koledarskega leta se izda vsako leto tudi koledar z vsemi likovnimi deli, ki so jih naredili otroci. Ta koledar promoviramo v našem kraju. Po en izvod so dobijo tudi sodelujoči učenci in njihovi mentorji.

29. Dosedanja spoznanja in ugotovitve: • Pri vseh učenec se je pojavil napredek. • Napredek pri likovnem izražanju in samopodobi. • Odraža se pri samopodobi pri učencih zadnje triade in likovnem izražanju otrok iz vrtca in mlajših šolskih otrok. • Željo po ustvarjanju in izražanju učenci potešijo z razstavljanjem, prepoznavnostjo v okolju, besednim predstavljanjem, ponosom, ki ga doživijo ob branju vtisov, gledanju posnetkov, analize slik, pogovori z obiskovalci, komentarji ob objavah v lokalnem časopisu in lokalni TV.

30. Viri in literatura: Marjanovič Umek, L. … (e tal.) 2004. razvojna psihologija: Znanstevno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Dr. Humphreys Tony. 2002. Otrok in samozavest. Mladinska knjiga. Ljubljana Coloroso Barbara. 1996. Otroci so tega vredni. Založba Tangram McNally David. 1998. Celo orli potrebujejo zalet. Lisac&Lisac. Ljubljana Musek Lešnik, K., Bergant, K.2001. samoevalvacija. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti Ivan Ferbežer, Ivanka Korez, Suzana Težek. 2008. Samopodoba nadarjenih otrok. Didakta d.o.o. Radovljica Juriševič, M. 1999a. Samopodoba šolskega otroka. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.Juriševič, M. 1999b. Spodbujajmo razvoj zdrave otrokove samopodobe na začetku šolanja /Priročnik za učitelje.../. Ljubljana: Tempus Respect in Pedagoška fakulteta v Ljubljani GLASSER, William. 1991. Dobra šola, Didakta. Radovljica Peklaj Cirila. 2001. Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve. DZS Ljubljana. Gordon. T. 1992. Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center

31. MOJA REFLEKSIJA Moj pogled na celotno dogajanje, je zelo obsežen in vsestranski, saj se mi ob vsaki dejavnosti, ki smo jo izvedli porodi nova ideja za novo dejavnost. Ob pogledu na zadovoljne otroke, člane projekta in obiskovalce se čutim odgovorno, da projekt peljem naprej. V letošnjem letu so se nam pridružile nove članice, za naslednje leto pa so že želje po novih. Zato tega projekta še nisem končala. Imam pa v načrtu že nova raziskovalna vprašanja in nove izzive.