Tema br. 17 Li~nata i javnata potro{uva~ka vo Republika Makedonija

1. Tema br. 17Li~nata i javnata potro{uva~ka vo Republika Makedonija Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje

2. Sodr`ina • @ivoten standard • poim • uslovenost i • zna~ewe 2. Obem, rast i struktura na li~nata potro{uva~ka 3. Ulogata na javnite slu`bi i dejnosti 4. Obem i struktura na javnata potro{uva~ka

3. @ivoten standard – poim • Krajna cel na sekoja ekonomska aktivnost e potro{uva~kata, odnosno zadovoluvawe odredeni potrebi vo potro{uva~kata • Y = C + G + I + (X – M);  C + G = potro{uva~ka • @ivoten standard e : koristewe i u`ivawe na materijalni i duhovni dobra i uslugi koi se li~no steknati ili obezbedeni od strana na javnata potro{uva~ka • Ottuka, `ivitniot srandard e sostaven od 2 dela: • Li~na potro{uva~ka  koristewe na dobra i uslugi koi se li~no steknati • Javna potro{uva~ka  koristewe na dobra i uslugi koi se obezbedeni od strana na dr`avata • Li~nata potro{uva~ka pretstavuva pogolem (preovladuva~ki) del vo `ivotniot standard, osobeno vo sega{niot pazaren ek. s/s na Maked. • Osnoven kriterium okolu koj se sudiraat razli~nite mislewa vo vrska so soodnost me|u li~nata i javnata potro{uva~ka e racionalnosta  dali pove}e ednakvost vo potro{uva~kata {to vodi kon neracionalno tro{ewe, ili pove}e razliki {to vodi kon racion.

4. @ivoten standard –uslovenost • Postojat pove}e faktori koi go uslovuvaat nivoto na `ivotniot standard: • Nivoto na ekonomska razvienost na dr`avata • Nivoto na produktivnosta na trudot • Makroekonomskata (ne)stabilnost • Politikata na raspredelba • Povisoko nivo na ekonomska razvienost ovozmo`uva povisok prose-~en `ivoten standard, no razlikite okolu prosekot mo`e da se golemi ili (po)mali; • Nivoto na produktivnosta na trudot e osnoven sozdava~ na povi-soki plati i naemnini, ottuka i na `ivoten standard; zaradi razli-kite vo produktivnosta ist vid na trud vo razli~ni dr`avi razli~no se naplatuva; • Makroekonomskata stabilnost vlijae vrz `ivotniot standard preku inflacijata; • Politikata na raspredelba e “(ne)peglawe” na razlikite vo potro{.

5. @ivoten standard –zna~ewe • @ivotniot standard ne go prou~uva samo ekonomijata, tuku i socio-logijata i socijalnata politika; • Osobeno se bitni posledicite koi mo`e da proizlezat zaradi nivoto na `ivotniot standard i zaradi razlikite vo `ivotniot standard me|u gra|anite na edna dr`ava socijalni sloevi • Socijalnite razliki se rezultat na na~inot na raspredelba na vkupnoto bogatstvo, no tie vlijaat vrz ekonomijata: • Golemi socijalni razliki sozdavaat socijalni nemiri i naru{uvawe na ekonomijata; • Mali socijalni razliki sozdavaat apatija i nemotiviranost za rabota • Osnovnoto pra{awe e kolkavi treba da (se dozvoli da) bidat socijalnite razliki? Nema ednostaven odgovor. • Vo pazarna ekonomija socijalnite razliki se rezultat i na indivi-dualnata sposobnost i zalagawe na sekoj poedinec, pa se normalna pojava; pri povisok prose~en `ivoten standard, nivoto na razlikite se pomalku zna~ajni • Socijalnite razliki se osobeno bitna i suptilna tema vo tekot na tranzicijata

6. @ivoten standard –zna~ewe • Poseben aspekt povrzan so `ivotniot standard e siroma{tijata; • Siroma{tijata se definira kako: sostojba vo koja potrebite ne se soodvetno obezbedeni, t.e. na doma}instvata im nedostasuvaat izvori za prehrana, aktivnosti, `ivotni uslovi i ureduvawe koi se voobi~aeni vo op{testvoto kade siroma{nite doma}. pripa|aat. • Vo Makedonija siroma{tijata gi ima slednite belezi: • Ruralna (zastapena pove}e vo zemjodelskite doma}instva) • Vo doma}instvata so pove}e ~lenovi; • Vo doma}instvata kade glavata na semejstvoto e so ponisko ili e bez obrazovanie • Socijalno ranlivi kategorii se: • Nevrabotenite; socijalno zagrozenite doma}instva; penzionerite; zemjodelcite • Spored nekoi analizi okolu 20% od naselenieto `ivee pod linijata na siroma{tija • Izgotvena e Strategija za namaluvawe na siroma{tijata

7. Obem, rast i struktura na li~nata potro{uva~ka • Li~nata potro{uva~ka e osnoven del na `ivotniot standard • Vlijanieto na dr`avata vrz li~nata potro{uva~ka e malo i samo indirektno (preku odano~uvaweto) • Li~nata potro{uva~ka opfa}a mnogu kategorii i vidovi na potro-{uva~ka, a sekoj poedinec ima svoi prioriteti; no, nekoi delovi od potro{uva~kata i nivnata prioritetnost se op{ti, i toa e osobeno bitno pri prose~no niska li~na potro{uva~ka • Analizata na li~nata potro{uva~ka gi opfa}a raspolo`ivite sredstva sporedeni so nivnata upotreba, vo forma na bilans • Kaj raspolo`ivite sredstva vo Makedonija vo tekot na tranzicijata doa|a do opa|awe na prihodite od redoven raboten odnos i do porast na prihodite od penzisko i socijalno osiguruvawe, naturalnata potro{uva~ka i prihodite von od redoven raboten odnos; • Kaj upotrebata, najgolem del se tro{i na ishrana, ogrev i osvetlenie obleka,pijaloci i tutun, soobra}aj, a malku na kultura i zabava, {to govori za lo{ata prose~na sostojba vo odnos na li~nite primawa

8. Obem, rast i struktura na li~nata potro{uva~ka • Analizata na li~nata potro{uva~ka se pravi i so: • 1. sporedba na realnite neto-plati, {to se nominalnite neto-plati koregirani za dvi`eweto na cenite, i • 2. indeksi na tro{ocite na `ivot, {to pretstavuva sledewe na dvi`eweto na cenite na eden zbir artikli (potro{uva~ka ko{ni~ka) • Spored analizata na realnite neto-plati, li~nata potro{uva~ka vo Makedonija vo 1998 godina iznesuvala samo 67.5% od nivoto 1990 g., me|utoa toj podatok ne e sosema validen bidej}i vo 1998 g imalo mnogu pogolem del neregistrirani prihodi vo li~nata potro{uva~ka vo sporedba so 1990 godina. • Analizata na tro{ocite na `ivot poka`uvaat slika na prose~no osiroma{uvawe, bidej}i najgolem del primawata se tro{at na zadovoluvawe na osnovnite potrebi, a sosema malku na zabava, kultura i tn.

9. Uloga na javnite slu`bi i dejnosti • Vo socijalisti~kito sistem na Makedonija se smeta{e deka bogats-tvo sozdava samo materijalnata produkcija, pa zatoa dejnostite se dela na stopanski (ili proizvodni) i nestopanski (ili potro{uva~ki) • Za nestopanskite dejnosti se smeta{e deka ne treba da bidat podlo`-ni na pazarniot mehanizam, a vo niv se vbrojuvaa: 1. obrazovanieto, naukata, kulturata, sportot, zdravstvoto, socijalnata za{tita; 2. dr-`avnata uprava, sudstvoto, policijata i odbranata • Finansiraweto na nestopanskite dejnosti se odviva{e vo forma na op{ta potro{uva~ka (dejnostite pod 2) i zaedni~ka potro{uva~ka (dejnostite pod 1) • Vo dene{niot sistem site dejnosti i sektori ramnopravno u~estvu-vaat vo sozdavaweto na BDP; tie ne se nestopanski dejnosti, no ostanuvaat kako javni dejnosti i javna potro{uva~ka; • Vo nivnoto obezbeduvawe, pokraj privatniot kapital, vlijanie ima i dr`avata (vladata), osobeno onie dejnosti pod to~ka 2., a kaj onie pod to~ka 1 vladata ima uloga da obezabedi minimalna ponuda na javnite uslugi po ceni koi se i socijalno odredeni – za{tita na `iv. standar

10. Obem i struktura na javnata potro{uva~ka • Javna potro{uva~ka vo kontekst na `ivotniot standard pretstavuva koristewe i u`ivawe na materijalni i duhovni dobra i uslugi koi se obezbedeni od strana na dr`avata, i toa na kolektivna i solidarna osnova • Javnata potro{uva~ka e del od BDP, t.e. toa e delot G, namenet za potrebite na dr`avnite i javnite slu`bi, organi, instituci, kako i za gra|anite so cel zadovoluvawe op{ti i zaedni~ki potrebi. • Sredstvata za javnata potro{uva~ka se od buxetot (od javnite priho-di) i od socijalnlite fondovi • Osnovno pra{awe kaj javnata potro{uva~ka e opredeluvaweto na nejzinoto optimalno nivo i optimalnata namenska struktura • S# u{te ne postoi ni teoretski ni empiriski egzakten odgovor na toa pra{awe • Vo Makedonija vo tekot na tranzicijata doa|a do opa|awe na javnata potro{uva~ka od 49% od BDP do 35 - 38% od BDP (ispod 40%)

11. Obem i struktura na javnata potro{uva~ka • Vo pogled na strukturata na javnata potro{uva~ka vo RM, se u{te ne mo`e da se zabele`at stabilni proporcii, zaradi visokite izdatoci koi gi predizvikuva tranzicijata • Pokraj socijalnite izdatoci i nadomestocite za licata otpu{teni od rabota, s# u{te postojat izdatoci za sanacija na bankite, otplata na stranski krediti ili otplati za zarobenite devizni za{tedi • Kaj javnata potro{uva~ka zna~itelni se i rashodite povrzani so kompletiraweto na procesot na osamostojuvaweto na dr`avata • Denes osnoven princip i orientacija na dr`avata vo javnata potro-{uva~ka e prvo da se zadovolat potrebite za funkcioniraweto na dr`avnite organi i odredeno osnovno nivo na zaedni~kite potrebi na site gra|ani (osnovna zdravstvena za{tita, osnovno obrazovanie i tn.) za da spre~i obezvrednuvaweto na `ivotniot standard • Poseben problem pretstavuva efikasnosta, ekonomi~nosta i kvali-tetot na javnite uslugi