Pod gradom je muzej tradicionalne podeželske arhitekture

1. Z Geografskim društvom Gorenjske v Romunijo Marjan Luževič, maj 2008

6. Smučišča nad Poiano Brasov , v pokrajini, ki jo sicer preraščajo gozdovi, na planoti pa gradijo hotele in vikende. Turiste, ki gredo v naravo, opozarjajo na previdnost zaradi možnosti srečanja z medvedi.

7. Brasov so že v 12. st. naselili Sasi – Kronstadt – danes pa je nemške manjšine ostalo manj kot 1%

8. V 14. st. so zgradili Marijino cerkev, največjo gotsko stavbo v JV Evropi.Po požaru v 17. st. je dobila baročno preureditev notranjosti, dobila pa je tudi ime Črna cerkevZačetnik protestantstva je bil Johanes Hunterus ; imenujejo ga apostol Transilvanije

9. Brasov - urni stolp so v 15. st. razširili v mestno in sodno palačo. Danes je v hiši zgodovinski mestni muzej.

10. Grad Bran- domnevno domovanje Vlada Tepesa, velikega borca in junaka v bojih proti Turkom, irski pisatelj Bram Stoker( 19. st.) pa je iz njega naredil literarnega junaka, grofa Drakula

12. Pod gradom je muzej tradicionalne podeželske arhitekture

14. Na podeželskem sejmu

15. Trdnjava iz 15. st. v mestu Fagaras ob reki Olt

16. Sibiu – Hermannstadt; mesto je bilo leta 2007 skupaj z Luxemburgom proglašeno za kulturno prestolnico Evrope.

17. Luteranska cerkev je bila grajena v obdobju 1320-1520

18. V začetku 20. st. so zgradili romunsko ortodoksno pravoslavno cerkev, največjo v tem delu Evrope; pri notranji zasnovi so se zgledovali po Sv. Sofiji v Carigradu.

20. Večer v mestu Sigisvara, rojstnem kraju Vlada Tepeša Drakule

21. Sigisvara – biser Transilvanije - je eno najbolj slikovitih srednjeveških mest v Evropi ( žal trenutno povsem prekopano), del svetovne dediščine UNESCO

22. Mesto, ki so ga ustanovili priseljenci s Saškega, je rastlo od konca 13. st. dalje. Kmalu je postalo 2. najpomebnejše od 7 nemških središč v Transilvaniji - Sedmograško.

23. Pokrajina v Romuniji nam marsikdaj učinkuje nekam domače

24. Le konjskih vpreg in ljudi z motikami na poljih pri nas ne vidiš več

25. Causescu je kmečki sloj hotel zatreti kot oviro napredku, s prisilnimi “sistemizacijami” uničil 7000 vasi in predvsem mlade ljudi spravil s podeželja v novozgrajna blokovska “agro-industrijska naselja”. Kmete je spremenil v delavce na državnih posestvih in jim v last dal le ohišnico.

26. Pravih kmetij z večjimi gospodarskimi poslopji skoraj ni videti, čeprav na podeželju danes živi skoraj 50% romunskega prebivalstva, žal predvsem starejšega. Po padcu komunizma so z agrarno reformo kmetom dali do 10 ha zemlje, kar pa jim zadošča le za samooskrbno kmetovanje.

27. Zato je tudi precej neobdelanih površin ( ozeljenejevanje), čeprav so naravni pogoji za kmetovanje odlični. V prejšnjih časih so z nespametnim kmetovanjem močno pospešili erozijo tal – na kar 30% kmetijskih površin.

28. Izkoreninjanje tradicij podeželja je šlo tako daleč, da so celo odstranjevali cerkve in pokopališča in na ta način “pridobili” 350.000 ha zemljišč.

29. Mestna hiša v Targu Mures; središče pokrajine ; polovica prebivalstva je madžarske narodnosti Rimska volkulja nas spomni da, so pred 1900 leti tukaj bili že Rimljani – Novum Forum Siculorum

30. Cluj Napoca je tretje največje mesto v Romuniji ( 300.000 preb.) in 2. navečje urbano središče madžarske manjšine ( 20% preb.) Mesto je najpomembnejše gospodarsko središče v Transilvaniji, postaja romunski tehnolopolis; ima tudi najboljšo univerzo v Romuniji.

31. Cerkev Sv. Mihaela je najpomembnejša gotska cerkev v Romuniji.Ob njej stoji spomenik Matiji Korvinu, ogrskemu kralju, ki je imel v posesti tudi Transilvanijo ( spomenik je bil v popravilu).

32. Dolge obcestne vasi, kot v Panonski kotlini; do vseh hiš vodi plinovod

33. Ko se srečata preteklost in sedanjost

35. V Romuniji uradno živi 2,7 % (600.000) Romov

36. Mesto Sighetu Marmatiei leži ob meji z Ukrajino. Po letu 1950 je Securitate tukaj zgradila zapor za politične zapornike

37. Zapori za politične jetnike so bili posejani po vsej državi.

38. V tej celici je leta 1953 umrl najbolj znani jetnik Iuliu Mainu, predsednik predvojne vlade in vodja Nacionalne stranke

39. Bolj vedro nadaljevanje poti v vasi Sapanti, ob meji z Ukrajino – veselo pokopališče

40. Tale gospod – domači rezbar- se je spomnil, da bi pokopališče lahko bilo bolj veselo in po letu 1935 je ustvaril več sto spomenikov, ki govore o življenju domačinov, ki so tu pokopani

41. Maramures - samostan Barzan romunske ortodoksne cerkve je na tem hribu v dolini reke Ize stal že leta 1390 Nov samostan so postavili leta 1993 po vzoru nekdanjega. Danes v njem živi in ga upravlja 8 nun.

42. Cerkev v vasi Leud so zgradili po zadnjem vdoru Tatarov leta 1718; danes je to ena največjih, nastarejših in najlepših lesenih cerkva v Romuniji, imenovana tudi lesena “katedrala” Maramuresa.

43. Borsa - tranzitna cesta, ki povezuje Moldavijo in sosede na zahodu Romunije, vodi skozi vasi, kjer ljudje žive predvsem od gozdarstva, drvarjenja in ovčarstva

44. Na prelazu Pristop se dvigne čez 1400m, na vzhodni strani pa se cesta spusti ob reki Bistrici v Bukovino,

45. Samostan Voronet je bil zgrajen koncem 15. st., zaradi izrednih fresk pa ga imenujejo tudi sikstinska kapela Bukovine

46. Njabolj znamenita je freska Poslednja sodba na severni strani; njena posebnost je tudi značilna modra barva – “voronet blue”

48. Rudnik soli Cacica je nastal po letu 1790, ko so odkrili sklade kamnite soli.Slano vodo so tukaj izkoriščali že v 16. st., v času Štefana Velikega.Ob odprtju rudnika so se sem priselili rudarji s Poljske, Slovaške, Ukrajine, zato še danes v okolici rudnika živi prebivalstvo teh narodnosti .

49. Na poti proti jugu tretjič prečkamo Karpate; cesta vodi skozi sotesko na prelaz Bicaz ( 1256 m).

50. Na prelazu je tektonsko jezero, ki je nastalo pred 200 leti, zato drevesna debla še vedno štrlijo iz vode.