Primer okoljske naravnanosti: Lafarge Cement Slovenija

1. Primer okoljske naravnanosti: Lafarge Cement Slovenija November 2010

2. Lafarge kot primer najboljše okoljske prakse Direktor Lafarge Cementa VB (desno) prejema okoljsko nagrado iz rok bivšega podpredsednika ZDA Al Gora (drugi iz leve), za uporabo alternativnih goriv in materialov v Veliki Britaniji. Z enako prakso je v 2009 pričela tudi slovenska podružnica Lafargea – cementarna v Trbovljah. • Družba se zaveda, da trajni ekonomski razvoj ni možen brez socialnega razvoja, zaščite okolja in spoštovanja lokalnih skupnosti. • Lafarge si zadaja interna, strožja merila glede vplivov na okolje kot jih predpisuje lokalna zakonodaja • V letu 2010 je bila družba šesto leto zapored uvrščeno med 100 najbolj trajnostnih družb sveta • Partnerstva z organizacijami, kot sta WWF in CARE.

3. Kratka predstavitev cementarne iz Trbovelj • V Trbovljah delujemo od leta 1876 • Proizvodnja cca. 0,5 Mio ton • V letu 2002 smo postali del skupine Lafarge • Vodilne pozicije v vseh naših dejavnostih • Vodilni proizvajalec cementa na svetu • Vodilni proizvajalec agregatov,št. 3 na betonih • Tretji največji proizvajalec mavčnih plošč • Posluje v 78državah; zaposluje78,000 ljudi • 2,019tovarn širom sveta • Trajnostne ambicije 2012 (za vsako poslovno enoto v skupini) • Število zaposlenih: 160 • Število zaposlenih preko kooperantov 400 • Poslujemo v skladu z ISO 9001 in ISO 14001. • Cca 600 družin ali 2.000 prebivalcev* *vir: študija 2004 EF Ljubljana

4. Kakšna je bila tovarna v sedemdesetih in osemdesetih… 4

5. ...in kakšna je danes

6. Zakaj skrb za trajnostni razvoj in uvajanje dobrih okoljskih praks? 800 kg CO2 = = 1 tona 1 ¾ tone Proizvodnja cementa ima vpliv na okolje Za tono cementa porabimo skoraj 1 ¾ tone naravnih materialov, skupaj z emisijami v zrak pa še za približno 800 kg CO2.

7. Kljub temu pa cement potrebujemo za sodobno družbo • Cement je osnovni gradbeni material • Beton je drugi najbolj uporabljan material na svetu, za vodo • Vplivi izdelkov uporabljenih za gradnjo domov so bili neodvisno raziskani • V 100-letnem življenjskem ciklu bi tako hiša zgrajena iz betona emitirala 35 ton manj CO2kot hiša iz lesa. • V prihodnosti, v kateri pričakujemo vedno toplejše klimatske razmere, ima lahko po rezultatih raziskav smotrna uporaba betona boljši učinek od uporabe lesa v svojem življenjskem ciklu. • Višja odvisnost od klimatskih naprav v zgradbah z leseno osnovo poleti; brez izkoriščanja sonca pozimi. Stadioni Šole in vrtci Parki Viadukti Stanovanja in hiše Ljubljana Maribor Ljubno ob Savinji Maribor Maribor Poslovni objekti Ceste Šole in vrtci Mostovi Avtocesta Maribor- Lendava Europark Maribor Glasbena šola v Murski Soboti Puchov most čez Dravo na Ptuju

8. Postopek proizvodnje cementa nudi številne priložnosti za uporabo odpadkov iz ostalih industrij, brez negativnih posledic na kakovost izdelkov in v podporo trajnostnega razvoja Uporaba alternativnih/nekalciniranih materialov kot goriv Uporaba cementnih dodatkov Uporaba alternativnih/nekalciniranih materialov kot surovin • V procesu proizvodnje cementa dosega temperatura plamena od 1500 stopinj C do 2000 stopinj C

9. Vključevanje odpadkov drugih industrij med naše surovine dela našo (in tudi ostalo!) proizvodnjo bolj trajnostno Preko 50.000 tonalternativnih materialov uporabimo vsako leto kot nadomestilo za surovino ali kot dodatek k končnemu izdelku. • Prihranimo 85.000 ton surovin v naravi in znižamo količino odloženih alternativnih materialov na deponije • Prihranimo 40.000 ton CO2 z uporabo kalciniranih (žganih, ogljično-nevtralnih) surovin (pepel iz termoelektrarn, žlindra iz železarn). CO2učinek enak zasaditvi 55.000dreves • Partnerstvo z termoelektrarnama Šoštanj in Trbovlje v Sloveniji, s pomočjo katerega proizvajamo okolju prijaznejše vrste cementa. S tem letno: • zaradi prihranka osnovne surovine prihranimo 27.200 ton CO2 • preprečimo odlaganje na deponije za več kot 20.000 ton pepela v Trbovljah in Šoštanju Količina uporabljenega pepela v enem letu je enaka površini štirih nogometnih igrišč v višini enega metra.

10. Energijo pridobivamo tudi iz alternativnih goriv, ki nam zagotavljajo bolj trajnosten vir energije za naš proces • Goriva, kot so izrabljene avtomobilske gume, odpadna olja in gorljivi odpadki – odpadna plastika predstavljajo ‘’win-win’’ situacijo: • Energijo pridobivamo iz goriv, ki bi nepredelani drugače končali med odpadki (organski del izgori; neorganski se vključi v naše izdelke) • Zamenjava fosilnih goriv, ki jih ohranjamo za prihodnje generacije • Ogljično-nevtralna goriva pomenijo nižji CO2! • Zadrževanje zviševanja cen energentov

11. Uporaba alternativnih goriv ima še številne druge prednosti za okolje: • Odpadki, ki niso več primerni za snovno izrabo, postanejo s predelavo vir energije. • Brez predelave bi ti odpadki večinoma končali na slovenskih smetiščih, kazili podobo krajine ter potencialno ogrožali našo podtalnico. • Priložnost za kreiranje novih delovnih mest v celi verigi ravnanja z odpadki. • Strožja zakonodaja na področju emisijskih vrednosti, zaradi katere so investicije v opremo za nižje izpuste še intenzivnejše, vpliv na okolje pa še manjši. • Tehnologija sosežiga je varen in učinkovit način zmanjševanja količine in koristne uporabe odpadkov, ki omogoča konkurenčnost podjetij na trgu • Dokaz za to so uspešne okoljske politike najbolj okoljsko ozaveščenih članic EU. • Zmanjšanje emisij CO2 zaradi uporabe obnovljivih virov • Skladnost z lokalno in evropsko zakonodajo • Znižanje stroškov celovitega upravljanja z odpadki • Večja stopnja predelave odpadkov • Lokalni energetski vir • Zelo počasno izboljševanje stanja v Sloveniji: v letu 2008 je povprečni Slovenec proizvedel 450 kilogramov komunalnih odpadkov. Kar 74 % je bilo prepeljanih na odlagališča, le 11 pa je bilo zbranih ločeno. V Nemčiji so na prebivalca na odlagališča prepeljali le 4 kilograme odpadkov…

12. Lafarge Cement Trbovlje – sodobna evropska cementarna • Aprila 2009 smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje (IPPC) • v skladu z EU in SLO zakonodajo ter klasifikacijo dejavnosti • 3.1a – naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodnjo zmogljivostjo več kot 500 t na dan • 5.1 Naprave za predelavo nevarnih odpadkov po postopkih kot so določeni v Prilogi 4 (postopki R1, R5, R 6, R 8 in R9) Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št. 84/98, 45/00,20/01, 23/03) in Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, 85/98, 50/01) z zmogljivostjo več kot 10 ton na dan. • Identično dovoljenje kot za največjo slovensko cementarno v Anhovem, izdano leta 2007 12

13. Ali drugače: razvitejša kot je država, višji je delež uporabe alternativnih goriv v njenih cementarnah… Nadomeščanje fosilnih goriv z alternativnimi v % Retznei, Avstrija 79%W&P, Avstrija 65%* Karsdorf, Nemčija 70% Peggau, Avstrija 55%* Mannersdorf, Avstrija 50% Anhovo, Slovenija 33%* Cizkovice, Češka 66%Koromačno, Hrvaška 25%* Malogosz, Poljska 43% Našice, Hrvaška 15%* Beočin, Srbija 35% Kujawy, Poljska 34% * Ocena Trbovlje, Slovenija 30% Kujawy POLJSKA Malogoszcz Karsdorf Cizkovice NEMČIJA ČEŠKA Najvišji deleži uporabe alternativnih goriv v ekološko najbolj zavednih in razvitih državah – Švica, Avstrija in Nemčija. Mannersdorf SLOVAŠKA Kirchdorf Peggau Holcim Retznei AVSTRIJA W&P MADŽARSKA Heidelnerber Trbovlje Anhovo Beocin SLOVENIJA HRVAŠKA Našice Holcim Koromačno Kakanj BIH Lukavac Dalmacijacement SRBIJA 13 Skupina Lafarge Skupina W&P Skupina Holcim

14. In kako je z alternativnimi gorivi v Sloveniji? • Končno je na tem področju viden napredek tudi v Sloveniji. Z alternativnimi gorivi nas oskrbujejo partnerji, ki veliko večino teh goriv pridobijo na slovenskem trgu: • Gorenje Surovina d.o.o.: • Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov, • proizvedenega v Sloveniji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. • Slopak d.o.o.: • Dobavitelj izrabljenih gum, katere imetnik zaradi • poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. • Eco plus d.o.o., Kemis d.o.o., Saubermacher d.o.o. • Dobavitelji odpadnih olj, zbranih v Sloveniji. Olja iz • gospodinjstev in industrije ne končajo v odtokih in zastrupljajo podtalnico, temveč nadomeščajo del fosilnih goriv. • Thermoteam (skupno podjetje Lafarge in Saubermacher) • Dobavitelj trdnega goriva iz odpadkov, proizvedenega • v Avstriji v sodobnem centru za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. Del odpadkov slovenskega izvora (prekmurska in štajerska regija). • V letu in pol trajno in na neškodljiv način uporabili 13.000 ton alternativnih goriv, s katerimi smo nadomestili izkop in sežig 16.800 ton premoga.

15. Na trajnostni razvoj je potreben širši pogled kot le iz vidika ekologije Naša vlaganja v lokalno okolje, naše zaposlene ter v odnose, ki jih imamo z njimi, koristijo okolju. • Štipendiramo mlade v Zasavju • povprečni zaposleni se je v preteklem letu izobraževal 28,3 ur • 90% zaposlenih je sodelovalo na najmanj enem izobraževanju v letu • Vzor številnim podjetjem na področju varnosti in zdravja pri delu • V proizvodnji izvedli 236 varnostnih pregledov po metodi Du pont • V sklopu sistema inovacij smo na podlagi predlogov zaposlenih uvedli in nagradili 16 izbojšav. • Letno namenjamo 300.000 € za donacije in sponzorstva projektov v lokalnem okolju • Urejanje okolja s sajenjem dreves in dodatne ozelenitve v bližini tovarne in področij v kamnolomu, kjer smo prenehali z izkoriščanjem surovine v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi.

16. Vključevanje lokalnih skupnosti v delovanje podjetja • Na spletni strani objavljamo polurne rezultate meritev izpustov in podrobna mesečna okoljska poročila • Podatke prikazujemo prostovoljno, k temu nismo zavezani. • Mesečna okoljska poročila prejema zainteresirana javnost in mediji. • Na voljo brezplačna telefonska številka za dodatna pojasnila. • Naše okoljske prakse predstavljamo tudi na strani Facebook ter v časopisu, ki ga štirikrat letno prejmejo zaposleni, upokojenci, predstavniki lokalne skupnosti, mediji ter poslovni partnerji Lafargea. • Okoljske prakse predstavljamo tudi s filmi na spletni strani, na Facebooku in na DVD-ju. • Organizacija dnevov odprtih vrat.

17. Ukrepi v izboljšave: z naložbami v čistilne naprave in zanesljivost obratovanja do nižjih izpustov Leto 2000 Leto 2010 Povečanje zanesljivosti 2003; 0,855 mio € Odžveplevalna naprava 2006; 9,585 mio € Filter NOx 2007; 2,115 mio € zmanjšanje prahu in SO2 2004; 0,095 mio € Avtomatizacija procesa 2002; 4,375 mio € Zaprtje klinker hale 2005; 0,700 mio € Ozelenitev tovarne in njene okolice; 2006-2010 Skupaj v okoljske ukrepe: 17,725 mio € Ostale naložbe v posodobitev tovarne: 13 mio €

18. Emisije: rezultati trajnih meritev – trajni monitoring* SO2 žveplov dioksid Zakonska meja Zakonska meja za so-sežig Maj 2007 April 2009 Pred izgradnjo odvžepljevalne naprave Izdaja IPPC in uvedba AG Daleč pod mejo, tudi izpod meje za sosežig Zakonska meja za so-sežig Zakonska meja za cementarne NOx Dušikovi oksidi *trajni monitoring – se izvaja neprenehoma, ves čas delovanja peči Maj 2007 April 2009 Pred izgradnjo odvžepljevalne naprave Daleč pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sosežig Izdaja IPPC in uvedba AG

19. Emisije: rezultati trajnih meritev – trajni monitoring* Zakonska meja za so-sežig Zakonska meja za cementarne *** PM 10 prah Februar 2007 April 2009 Daleč pod zakonsko mejo tudi izpod meje za sosežig Izdaja IPPC in uvedba AG • rezultati vseh meritev in parametrov vedno izpod dovoljenih mejnih vrednosti • SO2 saniran aprila 2007 s postavitvijo odžveplevalne naprave • Izpolnjujemo tudi bolj ostre meje postavljene z uvedbo sosežiga * trajni monitoring – se izvaja neprenehoma, neposredno na dimniku naprave, ves čas delovanja peči ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011

20. Rezultati občasnih meritev* Zakonska meja *** Izdaja IPPC In uporaba alternativnih goriv Benzen April 2009 Dioksini furani Zakonska meja za sosežig *** Izdaja IPPC in uporaba alternativnih goriv April 2009 * Občasne meritve – vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do 2011 20

21. Rezultati občasnih meritev* Zakonska meja za cementarne*** Težke kovine Izdaja IPPC in uvedba alternativnih goriv April 2009 • rezultati vseh meritev in parametrov vedno globoko izpod dovoljenih mejnih vrednosti** • občasno tudi pod mejo detekcije • Z uvedbo alternativnih goriv še nižje emisije, v skladu z napovedmi * Občasne meritve – vzorci se zajamejo 2x letno neposredno na dimniku naprave, rezultati pa ovrednotijo v laboratoriju in interpolirajo na letne vrednosti ** Mejne vrednosti so vrednosti, ki jih zakonodaja dovoljuje, ker ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ali okolje *** Zakonska meja za cementarne velja po zakonodaji do2011 21

22. Zaključek • Trajnostni razvoj pomeni dolgoročno obvezo Lafargea • Ne moremo početi ‘’pravih stvari’’, če ni v ozadju ekonomska upravičenost • Ostali bomo brez dela, z našimi 160 zaposlenimi ter zunanjimi izvajalci v lokalnem okolju, v katerem delujemo • Kljub temu pa naše izkušnje kažejo, da smo poleg obveze k trajnostnemu razvoju le-tega uspeli vključiti v naše poslovanje • Trajnostni razvoj predstavlja jedro našega poslovanja zaradi uporabe alternativnih materialov kot surovin, goriva in dodatkov, ki bodo vključeni v naš proces proizvodnje za dosego tako ekonomskih, kot tudi ekoloških koristi • Naš vpliv na okolje se zmanjšuje z uporabo materialov, ki so cenejši od uporabe naravnih virov. • Naš izziv je nadaljno znižanje našega vpliva na okolje in proizvodnja bolj trajnostnih izdelkov za naše kupce.

23. Za dodatne informacije ali oglede tovarne nam pišite na info@lafarge.si. • Pridružite se preko 2.000 gostom, katerim so naši strokovnjaki v zadnjih treh letih podrobneje predstavili proces proizvodnje cementa. Vašega obiska bomo veseli. • Vljudno vabljeni!