E N D
POZNA ROMANTIKA • Čas pozne romantike: • simfonične pesnitve, Liszt • Wagnerjeva glasbena drama • Verdijeve opere zrele dobe • Mlada generacija: J. Brahms, A. Bruckner • Pesništvo-pesemske melodije – instrumentalna glasba
POZNA ROMANTIKA • POZNOROMANTIČNE POTEZE V GLASBI • Nova formalna in izrazna estetika • Cecilijanstvo • Historicizem • Naturalizem • Narodnostno prebujenje – nacionalne šole
POZNA ROMANTIKA • HARMONIJA: • Presežek klasicizma v • KROMATIKI • ALTERACIJAH • ENHARMONIČNIH POSTOPIH • MEJE TONALNOSTI (nihajoča tonalnost)
POZNA ROMANTIKA • Harmonija • TRISTANOV AKORD – kadenca a-mola kot dvojna dominanta H-dura z navzdol alterirano kvinto f (namesto fis) v basu • Tristanov akord odseva napetosti vsebine: • ljubezen in bolečine, • hrepenenja in odrešitve • Smrti in rešitve
Klavirski izvleček prvih taktov opere, v tretjem taktu nastopi t.i. »Tristanov akord« Glasbeni koncept Tristana in Izolde se sklada s Schopenhauerjevo filozofijo in se razlikuje od koncepta ostalih GLASBENI STAVEK • SEKVENČNA TEHNIKA • KADENČNI NIZI • KROMATIČNE LINIJE – tonalno oddaljeni akordi – IZRAŽAJO DUŠEVNA STANJA
MELODIKA • Vzori Schubert – pomen melodije • Melodija – izraz duševnosti • Značaj melodije določa njeno kakovost • Psihološko oblikovani motiv – vzor v Schubertovi Nedokončani simfoniji
RITMIKA • Odvisnost od pesniške in psihološke razširitve glasbe • Triole proti duolam • Punktiranje kot IDEE FIXE • Sinkopiranje • Polifonija • Subjektivizem: osebni ritmi
Zvočne barve in historicizem • Zvoki narave (gozdi rog, flavta, klarinet…) • Mogočen zven mase – velik orkester, zbor • Svečan izraz - tube, pozavne • HISTORICIZEM, preoblikovanje starih izročil v nov pomen • Prepisi Bachovih del – nova dela (Liszt, C. Franck..)
RICHARD WAGNER (1813-1883) • Po letu 1849 obrat h GLASBENI DRAMI • 1851 – v umetnostnih spisih – predstavi idejo • NOVO: povezovanje človeka z naravo • Naravne in nadnaravne sile posegajo v človekovo življenje - nevarne igre • IDEJA ODREŠITVE • SIMBOLIKA ZVOKA – v instrumentih • HARMONIJA – stopnjevanje izraza
IDEJA GLASBENE DRAME • Uresničitev v NIBELUNŠKEM PRSTANU (tetral. Rensko zlato, Walkira, Siegfrid) • TRISTAN IN IZOLDA • Zanosno zmagoslavje ljubezni • Uresniči zamisel NESKONČNE MELODIJE • Izrazita KROMATIKA • Recitativ in arija – preoblikovanje v DRAMSKI PRIZOR • Govorno petje (afektna odrska govorica)
STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME • V zgodnejših delih (Tannhauser, Lohengrin) elementi italijanske opere • Večni mornar – uvede KREATIVNI MOTIV • OSEBE SO UTELEŠENE IDEJE • GLASBA JE POSLEDICA ČLOVEKOVIH DOGAJANJ
STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME • VODILNI MOTIV (LEIT MOTIV), 1876, celostna uporaba v stavku • MOTIV ODREŠENJA • MOTIV USODE • MOTIV VPRAŠANJA • MOTIV SMRTI • Prepletanje motivov
STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME • MIT - gibalo opere, večne resnice, pranemški miti • Libreti – R. Wagner, NEZAUPANJE • ORKESTER: predstavlja vodilne motive – simfonični material • Simbolizirajo: OSEBE, PREDMETE, DUŠEVNA STANJA, ABSTRAKTNE POJME
STIL WAGNERJEVE GLASBENE DRAME • Iz vrste motivov nastanejo obširne partiture, variacije • NESKONČNA MELODIJA, izrazito kompozicijsko sredstvo, brez pričakovanih kadenc • Spodbude – BESEDA in njen POMEN
G. PUCCINI (1858-1924) • VERIZEM: umetnost resničnosti • Slikanje sodobnega življenja • Naturalizem – surova in brezkompromisna resničnost • Ni olepševanja strasti, človeških značajev • Nasprotovanje Verdijevi heroiki in Wagnerjevi poduhovljeni drami
G. PUCCINI • Izhaja iz glasbene družine v Lucci • Siromaštvo • Pouk orgel • Študij v Milanu, prve opere, uspehi • Uživač, v ljubezenskih aferah iskal navdih • La Boheme (1896), Tosca(1900), Madame Butterfly (1904), temeljna dela • Turandot (ustvarjena zadnja leta pred smrtjo)
G. PUCCINI • “Ljubim majhne stvari, znam in hočem pisati samo glasbo majhnih stvari”, male ljubezni, pariški bohemi…zanima ga človek, ne ideja • “nobena glasba ne more obstajati brez melodije” • Boril se je za skladnost besedila in glasbe (podobno Verdi)
G. PUCCINI • Raba Wagnerjeve motivne tehnike v orkestru – podlaganje pevske melodije • Naslanjal se je na novonemško glasbo (Wagner) • Tudi na sodobnike (impresionistične barve, bitonalnost, pentatonika) • Ne poseže po radikalnih sredstvih svojega časa
G. PUCCINI • NOVO: melodija • Brez simetrične periodike (Verdi) • Različna razpoloženja • Prilagajanje dodajanju • Briše meje med deklamatoričnim in arioznim petjem • Dvojna melodika – pevci, orkester
OBVEZNI SLUŠNI PRIMERI • R. Wagner: • Tristan in Izolda: Uvertura • G. Puccini: • Turandot: aria Nessun Dorma