Načrtovanje izvedbenega kurikula Anica Justinek Olimje 19.10.2011

1. Načrtovanje izvedbenega kurikulaAnica JustinekOlimje 19.10.2011

2. Avtonomija šole in učiteljev Zaupanje, strokovna in osebna odgovornost za kakovost; Priložnost: • za strokovni razvoj, povečanje lastne strokovne avtonomije, • zaupanje v lastno strokovno presojo, • povečuje zmožnost izvedbenih rešitev, • upoštevanje značilnosti dijakov - večjo individualizacija pouka, potrebe okolja, podjetij… • Izvedbeni kurikul.

3. Podlage načrtovanju IK • Zakonodaja, Izhodišča, program. • Didaktične smernice in načela načrtovanja.

4. Poudarek • na razvojni vlogi šole, • nove kompetence učiteljev, • drugačno pojmovanje znanja, učenja in poučevanja.

5. Postopki priprave IK • operacionalizirajo cilje nacionalnega kurikula, • oblikujejo »grobi« kurikul za vsa leta izobraževanja, • oblikujejo »fini« kurikul za letnik: • izvedbeni predmetnik, • skupno letno pripravo po učnih temah in situacijah, • integrirane ključne kompetence, • projektne dneve, • minimalni standardi znanj, • oblikujejo načrt ocenjevanja znanja (za oddelek), • oblikujejo sistem samoevalvacije,

6. Evalvacijske ugotovitve in prvi modeli • IK - druga beseda za ČRUS, • poudarek na: • kaj morajo narediti učitelji in ne kaj morajo doseči dijaki, • repetitivnem znanju, ponavljanju in samostojnem izvajanju poklicnih veščin.

7. Izkušnje IK v frizerstvu in predšolski vzgoji • manj sestankov razvojne skupine, • individualno načrtovanje za skupen dokument, • več povezovanja na izvedbeni ravni, • uvajanje novih učnih metod in strategij učenja in poučevanja, • zadovoljstvo dijakov in učiteljev pri projektnih dnevih..

8. Usposabljanje učiteljev za načrtovanje IK • Analiza PS in ciljev programa. • Poklicne kompetence primerljive z učnimi izidi. • Načrtovanje učnih situacij.

9. Primer vsebine izvedbenega kurikula šole • predlog sestavine IK; • dva primera načrtovanja IK; • analiza, primerjava; • ugotovitev prednosti in slabosti;

10. Hvala za pozornost. Anica Justinek