Javni red

1. Javni red (ordre public, public policy, öffentliche Ordnung, Vorbehaltsklausel, publičnij porjadok)

2. Zakaj javni red? • različnost pravnih sistemov… meja tolerance, ko se tuj pravni sistem lahko “uporabi” v Sloveniji • v nemškem pravnem žargonu: Schmergrenze

3. Primer (1.) Zapustnik je državljan države X. Ni zapustil oporoke, zato se deduje na podlagi zakona. Dediči so preživela soproga in dva sinova od katerih je eden rojen izven zakonske zveze. Slovensko sodišče presoja primer, ker nepremičnina, ki je predmet dedovanja, leži v Sloveniji. Merodajno pravo je pravo državljanstva zapustnika. To pravo določa: • da preživeli zakonec dobi 2/3 dediščine, ostalo pa drugi dediči določenega dednega reda; • da otroci rojeni izven zakonske zveze ne dedujejo.

4. Javni red : ustanova javnega reda • gre za pravno-terminološko-teoretično vprašanje • javni red: določbe, domačega prava, ki se morajo v vsakem primeru zaščititi • ustanova javnega reda: institut MZP, ki omogoča sodniku, da ne uporabi tujega prava ali da ne prizna tuje sodne odločbe

5. Značilnosti javnega reda • velika abstraktnost norme • velika nejasnost norme • kaj je njegova vsebina? • Gre za težavo ugotavljanja vsebine ali kroga določb, ki jih lahko uvrstimo v javni red • Dva osnovna pristopa: • splošna norma (opšta klavzula, Generalklausel, general principle) • enumeracija določb, ki jih javni red zajema

6. Katera načela? • …to so ona načela na kojima počiva pravni i društveni sistem neke države. Njih ona želi provesti u život pa makar morala zbog toga donekle i žrtvovati interese međunarodnog pravnog prometa… iz ovoga sledi, da se mnoga pravna načela i pravila ne mogu ubrojiti u javni poredak makar im inače država pridaje veliku važnost. Pogotovo se javni poredak ne smije izednjačavati s prisilnim pravnim pravilima (ius cogens)….

7. Primerjalni primeri: • Nemčija: Artikel 6. Öffentliche Ordnung (ordre public). Eine Rechtsnorm eines anderen Staates ist nicht anzuwenden, wenn ihre Anwendung zu einem Ergebnisführt, das mit wesentlichen Grundsätzen des deutschen Rechts offensichtlich unvereinbar ist. Sie ist insbesondere nicht anzuwenden, wenn die Anwendung mit den Grundrechten unvereinbar ist.

8. Švica

9. Romunija

10. Avstrija

11. Od kod razlika med mednarodnim in domačim JR? • izhaja iz razlike med ius cogens in javnim redom… • javni red so tista prisilna pravna pravila, brez spoštovanja katerih bi bila prizadeta integriteta domačega pravnega reda – v tem primeru se govori o mednarodnem javnem redu (t.i. order public international)

12. Kaj se upošteva pri presoji instituta javnega reda? • stopnja “nasprotnosti oz. inkoherentnosti” javnemu redu

13. Kako se presoja “učinek njegove uporabe”? • institut javnega reda se uporabi samo, če učinek tuje norme nasprotuje …uporaba tujega prava ne pomeni sprejemanje tujega prava, ampak njegovega učinka! • Npr. nekatera prava v ZDA določajo: Zakonca predstavljata eno osebnost in ne moreta medsebojno zahtevati (tožiti) odškodnine za primer poškodbe v prometni nesreči? Ali je • takšna norma nasprotna slovenskemu javnemu redu in • ali je nasproten učinek takšne norme …?

14. Pri priznanju… • ali nasprotujemo tujemu pravnemu redu, sodni odločbi ali priznanju te sodne odločbe?

15. Procesni in materialni javni red • procesni javni red… • materialni javni red …

16. Vloga sodišč! • diskrecija pri aplikaciji • upoštevati kontinuiranost pravil • uporaba naj bo selektivna in previdna – s pomočjo JR se primer ne sme reševati!

17. Vloga posameznika! • običajno le nasprotnega udeleženca…

18. Dobre in slabe strani JR • splošnost pravila • nejasnost pravila • kreacija sodišč • časovna relativnost • povzročanje večjega mednarodnega sodelovanja – liberalnejši predpisi o priznanju tujih sodnih odločb • ovira v postopku priznanja

19. Ureditev v ZMZPP 5. člen Pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona se ne uporabi, če bi bil učinek njegove uporabe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. 100. člen Tuja sodna odločba se ne prizna, če bi bil učinek njenega priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. 106. člen (1) Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se zavrne, če sodišče ugotovi:… 2) da bi bil učinek priznanja ali izvršitve odločbe v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije;

20. Kaj pa javni red v EU? • ali ga določajo akti na podlagi člena 65 PES? • so vsa pravila prava ES/EU javni red? • je javni red pojem nacionalnega prava ali pojem prava ES?

21. Pojasnimo ali so resnične naslednje trditve in zakaj… Če ne smemo uporabiti prava, katerega učinek bi bil v nasprotju z javnim redom – uporabimo lex fori... Poleg tega, ne smemo uporabiti le posamezne določbe, katere učinek nasprotuje javnemu redu, ampak kar vsega pravnega reda ...

22. Če sodišče uporablja pri odločanju lex fori, ne pazi na javni red. • S tem, ko sodišče odloči o določenem vprašanju, da je nasprotno javnemu redu, je stranka, ki je v sporu zmagala, rešena vseh negotovosti! • Inštitut javnega reda mora biti v pomoč sodišču, da reši primer!

23. … • Kaj je javni red moramo razlagati s pomočjo pravnih pravil! • Ko se priznava tuja sodna ali arbitražna odločba ni potrebno upoštevati pridržka javnega reda, če je bilo za presojo spora merodajno slovensko pravo! • Javni red je potrebno široko tolmačiti!

24. … • Ustava RS je v pomoč pri določanju pojma javnega reda!

25. … • Če nasprotuje javnemu redu določba mednarodne konvencije (s substančnimi pravili), ki sta jo stranke izbrale za merodajno, se le ta ne sme uporabiti! • Določbe, ki so ius cogens, a niso javni red: zastaranje, obvestilo o odstopu od pogodbe, pactum de quota litis, prepoved oderuških obresti, dogovor o izključitvi pogodbene odgovornosti, odpoved čezmernemu prikrajšanju,…

26. … • Določba pogodbe, ki nasprotuje javnemu redu, se lahko uporabi, ker ZMZPP tega ne prepoveduje! • Preden se ugotovi pridržek javnega reda, je potrebno ugotoviti vsebino tujega prava! • nazaj na primer...

27. Dodatna literatura (poleg tiste naveden v študijskem programu za predmet MZP): • Goldštajn, Triva, Međunarodna trgovačka arbitraža, Zg. 1987. • Šlibar J., Monopolni sporazum je sporazum, ki je v nasprotju z javnim redom; PP, 19/92, str. 8. • Nabergoj J., O monopolnih sporazumih in javnemu redu, PP, 21-22/92, str. 11. • Polič V., Javni red v slovenski zakonodaji, PP, 5-6/93, str. 6. • Pivka H.M., Javni red kot razlog za razveljavitev arbitražne odločbe, PP, 7/93, str. 8. • Serajnik F., Mednarodna arbitraža, slovensko sodstvo in avstrijski odziv, PP, 14/96, str. 36. • Ilešič Mi., Še enkrat o “Mednarodni arbitraži, slovenskem sodstvu in avstrijskem odzivu”, PP, št. 17/96, str. 42. • Op. zadnjih šest člankov priporočam brati “skupaj”.