230 likes | 504 Views
Fakulteta za upravo. EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR. Ekonomika javnega sektorja. EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR. Slika 1: Javni sektor (nacionalna metodologija in metodologija ESA 95). Vir: MF: Poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja države, marec 2004. EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR.
E N D
Fakulteta za upravo EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Ekonomika javnega sektorja
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Slika 1: Javni sektor (nacionalna metodologija in metodologija ESA 95) Vir: MF: Poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja države, marec 2004.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Slika 1: Javni sektor (metodologija ESA 95) Vir: MF: Poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja države, marec 2004.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Slika 2: Delež zaposlenih v privatnem in javnem sektorju po skupinah držav Vir: ILO, Statistics on Public Sector Employment, 1999.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Slika 3: Delež zaposlenih v javnem sektorju po državah OECD Vir: ILO, Statistics on Public Sector Employment, 1999.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR EVROPSKI SOCIALNI MODEL: • Pokrivanje osnovnega socialnega varstva je intenzivno in skoraj univerzalno • Prisotna je visoka stopnja povezanosti med državo in socialnimi parterji na področju zaposlovanja in kolektivnih pogajanj • Večina držav članic EU vzdržuje sistem večje enakosti plač in dohodkovne strukture kot drugje v svetu
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR OSTALE ZNAČILNOSTI EVROPSKEGA SOCIALNEGA MODELA: • v 80-ih divergenca, v 90-ih konvergenca javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga držav članic EU • postopno poglabljanje EU zahteva po reformi JS (decentralizacija, avtonomnost, notranja + zunanja privatizacija) • stabilnost oz. počasno zniževanje zaposlenosti v JS EU
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Tabela 3: Nivo izdatkov za socialo in celotna obdavčitev vzbranih državah članicah EU in Sloveniji (v %) Vir: EUROSTAT 2004, SURS 2003, lastni izračuni.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR PRORAČUN EU 1) Postopek sprejema: Osnutek predloga proračuna (EK) Potrditev predloga (Svet EU) Prvo branje + Dopolnitve predloga (EP) Poprava predloga (Svet EU) Drugo branje + Sprejetje/zavrnitev proračuna (EP)
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR • PRORAČUN EU • a) Prihodki prihodki iz skupne carinske stopnje in ostalih zunanjetrgovinskih pristojbin, kmetijski prelevmani, premije in ostale pristojbine, ki jih EU zbere preko zaščitnega sistema skupne kmetijske politike, deleži v prilivih od DDV vsake članice, deleži BNP držav članic, ki je določen na osnovi razvitosti in zmožnosti države članice.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Prihodki EU leta 2004 Vir: Evropska komisija, 2004.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR • b) Odhodki • obvezni • izhajajo iz podpisanih sporazumov in sekundarnih pravnih virov • potrjuje jih Svet EU • neobvezni • usmerjajo se v izvajanje posameznih politik EU • glavno vlogo odločanja ima Evropski parlament
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Odhodki EU leta 2004 Vir: Evropska komisija, 2004.
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Izdatki proračuna EU (2000 – 2006)
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR PRORAČUN EU in SLOVENIJA • potrebno izboljšanje usposobljenosti za črpanje sredstev EU • sodobna zakonodaja (npr. ZJF), večletno in programsko načrtovanje proračuna • s pavšalnimi plačili pričakovalo se je (+)90 – 100 mio. € neto finančna pozicija Slovenije (na letni ravni 2004 - 2006); dejansko le (+) 13 mio€ (l. 2004) in (+) 17 mio € (l. 2005)!
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR JAVNA UPRAVA SLOVENIJE OB VSTOPU V EU • kritike glede administrativne usposobljenosti Slovenije (finančni nadzor, JN, zunanja revizija, javna uprava, koordinacija politik in upravljanje JU) • povečati usmerjenost JU k porabniku ter povečati njeno zanesljivost, učinkovitost, strokovnost in politično nevtralnost • izvedba projekta reforma JU v Sloveniji (razmerje država : državljani; javni uslužbenci; izgradnja institucij države)
PRVA RAZVOJNA PRIORITETA (Konkurenčnost in gospodarska rast): 2.4. Predlog ukrepov za učinkovitejšo porabo sredstev EU za hitrejši razvoj (BISTVO PREDLOGA: večina sredstev Kohezijskega sklada naj se usmeri v osrednje projekte nacionalnega pomena) Ukrep 16: Priprava in potrditev jasnih meril za pripravo nabora velikih projektov Postavljena bodo jasna merila, in sicer na osnovi: a) finančne velikosti projekta; b) predvidenih razvojnih rezultatov; c) čezsekotrskega vpliva; č) koncentracije lokalnih/regionalnih vsebin; d) utelešenost javne intervencije.(predlogi: merila bodo pripravljena na osnovi dosedanjih izkušenj z razvojno politiko SLO in definicijo velikih projektov na ravni EU) EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR
Ukrep 17: Določitev indikativnih razmerij za usmerjanje razvojnih sredstev v obdobju 2007–2013 Čim prej opredeliti razdelitve med osrednjimi in drugimi projekti ter razdelitve sredstev kohezijske politike EU med posameznimi skladi. (predlogi: razmerje naj bo v korist osrednjim projektom: razmerje med skladi naj bo naslednje: 33 % Kohezijski sklad; 15–20 % ESS in 47–52 % ESRR) Ukrep 18: Indikativni nabor projektnih idej za nadaljnjo razdelavo v osrednje projekte S konkretno navedbo projektnih idej in potrditvijo le-teh s strani Vlade RS se pristopi k oblikovanju projektnih skupin za pripravo projektov (predlogi: sredstva Kohezijskega sklada naj bi se usmerila v okolje in naravo ter prometno infrastrukturo; za črpanje sredstev ESRR se predlagajo področja kot so mreža logističnih in tehnoloških centrov, ključni lokalni/regionalni projekti itd.) EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR
TRETJA RAZVOJNA PRIORITETA (Učinkovita in cenejša država): 4.2. Predlog ukrepov za izboljšanje sistema črpanja sredstev EU (BISTVO PREDLOGA: izboljšati administrativno usposobljenost in absorpcijsko sposobnost za črpanje sredstev EU) Ukrep 44: Koncentracija sredstev za sofinanciranje operativnih programov na skupni proračunski postavki Zagotoviti preglednost in učinkovitost črpanja sredstev z enega mesta, kar bo povečalo tudi preglednost hitrost črpanja po posameznih Operativnih programih (OP) (predlogi: vsa sredstva se koncentrirajo na enem mestu; omogočiti hiter prenos sredstev med OP, spremljanje rezultatov in vplivov OP z enega mesta itd.) Ukrep 45: Trajno izobraževanje in usposabljanje kadrov za delo na področju kohezijske politike Povečati kakovost projektov in njihovo izvedljivost z izobraževanjem pa se bo povečala tudi preglednost delovanja celotnega sistema (predlogi: informacije o finančnih virih in njihovem namenu na enem mestu; razumevanje metod priprave projektov; jasne obrazložitve prijaviteljem, RRA naj bodo promotorji projektov itd.) EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR
Ukrep 46: Določitev operativnih programov in izvajalskih struktur za kohezijsko politiko 2007–2013 V procesu priprave operativnih programov bo potrebno razumeti potrebe trga oziroma razvoja ter na tej osnovi pripraviti operativne programe. Temu bodo podrejene tudi izvedbene strukture programa, ki bodo najbolje ustrezale ukrepom ter jih usposobiti za izvajanje ukrepov. (predlogi: analiza vseh regionalnih programov in določitev naborov projektov za direktno financiranje; razviti hiter in učinkovit sistem razdeljevanja sredstev za male projekte itd.) Ukrep 47: Ustanovitev skupnega organa upravljanja in plačilnega organa za strukturne sklade in Kohezijski sklad S centralizacijo upravljanja in decentralizacijo izvajanja doseči hitrejše in učinkovito izvajanje politik. (predlogi: nabor finančnih institucij; razviti sistem predhodnega vrednotenja projektov itd.) EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR
EVROPSKA UNIJA IN JAVNI SEKTOR Članki (EU in javni sektor) • Slovenija letos s presežkom sredstev iz evropskega proračuna (Vir: Finance (STA), 14. julij 2006); • Slovenija junija iz neto plačnice v neto prejemnico (Vir: Finance, Andreja Rednak, 17. julij 2006); • Inforegio 2006 (Reformirana kohezijska politika...../Regije in mesta v znamenju....); • The End of European social Model; Before It Began? (Vir: Wickham, 2000)