PRVI DAN, ČETRTEK 20.1.2011

1. PRVI DAN, ČETRTEK 20.1.2011 Včeraj, ko sem se vrnila od Metke me je očka zelo presenetil. Bil je na obisku pri starših in, ker je imel v naslednjem tednu proste dni v službi, so se na hitro zmenili, da odpotujemo na križarjenje po Vzhodnem Mediteranu. Na začetku res nisem bila vesela, da bom toliko časa odsotna od pouka in ostalih dejavnosti. še posebno mi je bilo žal atletskega tekmovanja. Po telefonu me je potolažila razredničarka Majda. Danes ob sedmih zjutraj smo odšli na pot proti Savoni. Savona je mesto na Ligurski obali v Italiji, kjer se križarjenje z ladjo Costa Pacifica začne. Vozili smo se kar dolgo, skoraj sedem ur. Tudi vkrcavanje je dolgo trajalo, saj so pregledi še strožji, kot na letališčih. Ker gre za zelo veliko ladjo, se je vkrcalo tudi veliko ljudi. Mislim, da okoli 5000. Ladja je večja od vseh blokov v okolici. malo mi je bilo žal, da se nismo vkrcali med prvimi, saj bi verjetno že čofotala v bazenu. Poiskali smo sobo v 1. od 12. nadstropij, kar je sicer nizko ampak prijetno, ker se manj ziba in še prijeten okenček čisto blizu morja imamo. Na okensko polico se lahko uležeš in gledaš v daljavo. Prva stvar, ki smo jo morali opraviti je vaja iz reševanja v primeru potopa. Vzeli in nataknili smo si rešilne jopiče in se zbrali na mestu za vkrcavanje v rešilne čolne. Na rešilne čolne se sicer nismo vkrcali zato je bila akcija hitro končana. Priznam, da sem postala že precej lačna. Dobra stvar na ladji je, da vedno dobiš kaj za jesti. Restavracij je toliko, da se zlahka izgubiš. Takoj, ko smo si malo napolnili želodček, smo odšli v enega od štirih bazenov z jakuziji. Voda je bila slana in zelo topla, skoraj vroča. Voda je valovila, ker je valovilo tudi morje. Očka pravi, da je pihala burja. bazenček je res pasal, a me je tudi utrudil. Večerjo smo imeli pozno, malo pred deveto. Za mizo sem že skoraj zaspala, vendar sta prišla Peter in Irena in nas odpeljala na ples. Tam sem se čisto razživela. Plesali smo rumbo, čačača, sambo in tudi rokenrol in Peter pravi, da mi je šlo zelo dobro. kar naenkrat je bila ura čez polnoči. Še dobro, da je sledil nek organiziran zabavni ples iz katerega so otroke izločili. Potni od vročine smo se odpravili v kabino spat. Peter in Irena pa sta plesala naprej. Ne bi rekla, da se bom na teh počitnicah kaj spočila.

2. PETEK 21.1.2011 • Ob 9h sem se zbudila in ati je bil že stuširan. Odšla sva na zajtrk, mami pa je še spala. Prvi zajtrk sva že zamudila, na srečo jih imajo več. Po zajtrku sva zbudila mamico in skupaj smo šli na zgornjo odprto palubo tečt na poligon. pretekla sem 10 krogov, potem, mi je postalo dolgčas. Vetra ni bilo a je bilo vseeno kar hladno. Sicer imajo na tej palubi odprti bazen z velikim toboganom, lahko igraš tudi odbojko ali košarko, mi pa smo odšli notri v fitnes center. Probali smo vse naprave, potem pa mi je tudi tu postalo dolgčas. Odšli smo po moj novi neoprenček in v zunanji bazen. Hotela sem na tobogan pa so ga zaradi slabega vremena zaprli. Vseeno smo si privoščili kopanje v bazenu in jakuzijih. Voda je na srečo dovolj topla, v jakuzijih kar skoraj vroča. Po kosilu smo šli na zgornjo palubo ležat v ležalnike, ker je posijalo sonce. vseeno smo bili zaviti v odeje. Tam sva z očijem pisala dnevnik. Jaz narekujem, on pa piše. Drugače bi predolgo trajalo. Ravno, ko smo se malo odpočili in so oblaki začeli prekrivati sonček, so se ljudje začeli pogovarjati o nekem vulkanu. Vstali smo in zagledali vulkanski otok iz katerega se je kadilo. Na drugi strani ladje pa smo z daljnogledi opazovali strme, špičaste otoke. Oči je prebral, da je to vulkan Stromboli, otoki pa Eolijski. Oči in mami sta šla potem po svoje, jaz pa ata Petrom in mamo Ireno. S Petrom sva najprej v dvorani z modrim podnom plesala čačača, potem pa sva z Ireno šli raziskovati ladjo. Ogledali sva si vse od 1. nadstropja do vrha 12. Odkrili sva vse polno restavracij, izložb, trgovin, plesnih dvoran, gledališč, igralnic in prostorov z igricami, knjižnico, disco, celo kapelico. In seveda bazeni, šporne dvorane, vodni tobogan, lepotni saloni, savne... Povsod sva se ustavljale in malo raziskovale. Potem smo se svečano oblekli in šli na gala coctail s kapitanom. Po sprejemu pa na gala večerjo. Večerja je pozno in vedno postanem zaspana. Natakar nam je povedal, da smo pripluli v drugi časovni pas (+1h). Večerjo smo tako končali namesto ob pol enajstih ob pol polnoči. Zato smo hitro odšli spat brez plesa.