8. PREGLED IN PREIZKUS NIZKONAPETOSTNIH INSTALACIJ

1. 8. PREGLED IN PREIZKUS NIZKONAPETOSTNIH INSTALACIJ Vsaka električna instalacija mora biti med izvajanjem in - ali ko je končana, vendar še pred izročitvijo uporabniku, pregledana in preizkušena v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za nizkonapetostne instalacije. Ta zahteva velja za nove in za obnovljene instalacije. Občasno opravljamo preglede tudi med obratovanjem (periodični pregledi) v smislu splošnih zahtev oziroma internih pravilnikov. Osnovni postopek verifikacije električne instalacije prostora ali naprave je potrebno realizirati pred funkcionalnim preizkusom naprave ali pred predajo naprave oz. objekta uporabniku. S preizkusi in meritvami moramo preveriti predvsem tiste elemente, ki služijo varnosti. Rezultate preizkusov in meritev moramo dokumentirati in jih predložiti uporabniku merjenega objekta

2. S preizkusi moramo dokazati, da predvidene zaščitne naprave zagotavljajo varnost. Preizkusiti moramo delovanje tokovnih in napetostnih zaščitnih stikal; učinkovitost stikal za zasilni izklop (STOP tipke) blokad in ostalih varnostnih stikal; delovanje signalnih in kontrolnih naprav. Preizkusiti moramo tudi izolacijo naprav v zaščiti razreda II. Z meritvami ugotavljamo dejansko stanje električnih instalacij innaprav. Meritev opravljamo zustreznimi merilnimi instrumenti in metodami, pri čemer moramo upoštevali merilne pogreške, ki nastajajo zaradi netočnosti merilnih instrumentov in metod.

3. 8.1 SPLOŠNI PREGLED IN PREIZKUS ELEKTRO-OPREME Pri pregledih, preizkusih m meritvah električnih instalacij je potrebno posvetiti posebno pozornost ukrepom za dosego čim večje varnosti oseb (uporabnikov elektro-opreme, merilcev, ...) in zaščito električne in druge opreme pred poškodbami. Zato je zahtevano in potrebno pri pregledih in meritvah upoštevati tudi pogoje iz pravilnikov za varstvo pri delu. • Ločimo prva in periodična preverjanja. Preverjanja lahko opravljajo samo strokovno usposobljene osebe, Celotni postopek preverjanja električnih instalacij se mora opraviti pri novih gradnjah, strojegradnjah in pri rekonstrukcijah električnih instalacij. Pri vsaki spremembi lokacije električne naprave pa moramo opraviti kontrolne meritve zaščite pred električnim udarom. • Postopek preverjanja v osnovi zajema dve področji: - preverjanje instalacij s pregledom elektro-opreme - splošni preizkus elektro-opreme in izvedba meritev

4. a) preverjanje s pregledom vseh razdelilno - stikalnih mest pri izklopljenem stanju električne instalacije, pri čemer je poseben poudarek na preverjanju: - zaščite pred električnim udarom s pomočjo okrovov, pregrad in postavitvijo opreme zunaj dosega rok (zaščita zbiralk, priključno spojnih mest); -izbire in nastavitve zaščitnih naprav (zaščitna motorska stikala, bimetalni releji) -prepoznavanja nevtralnega (mo) in zaščitnega vodnika (ru/ze) -prepoznavanje tokokrogov, varovalk, stikal, sponk in druge opreme -povezave vodnikov; standardni električni razvod je v električnih napravah instrojih največkrat instaliran po TN-C-S sistemu, v samih običajih stanovanjskih ingospodarskih objektih pa največkrat srečamo TN in TT napajalni sistem.

5. b) splošni preizkus elektro-opreme in izvedba meritev se morajo izvajati po naslednjem vrstnem redu: 1.preverjanje neprekinjenosti zaščitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika zaizenačenje potenciala 2.meritev izolacijske upornosti električne instalacije (Ri) 3.kontrola in preizkušanje zaščit z avtomatskim odklopom tokokrogov od viranapajanja (preizkus FI stikal, merjenje zančne upornosti) 4.preverjanje funkcionalnosti naprav za izklop tokokrogov in ustavitev v sili (zasilniizklop) 5. funkcionalnost opreme Pri meritvah se pojavljajo določeni pogreški zaradi netočnosti merilnih instrumentov. Pri instrumentih za kontrolo zaščite so pogreški razmeroma veliki in lahko dosegajo tudi do 30% od izmerjene vrednosti. Pri navajanju merilnih rezultatov je potrebno pogreške upoštevati. V splošnem velja pravilo, da rezultatov meritev ne popravljamo, Če je pogrešek manjši od 5%.

6. 8.2. Vrste zaščit pred električnim udarom in njihovo preverjanje Po še veljavnem standardu N.B2.741 ločimo naslednje vrste zaščit pred električnim udarom: -hkratna zaščita pred neposrednim in posrednim dotikom, ki jo dosežemo z uporabo male napetosti; - zaščita pred neposrednim dotikom, ki jo dosežemo z izoliranjem, namestitvijo ohišij, pregrad in preprek, postavljanjem električne opreme izven dosega rok ter kot dodatni ukrep uporaba zaščitne naprave na diferenčni tok; -zaščita pred posrednim dotikom, ki jo dosežemo a)      s sistemom avtomatskega izklopa napajanja (sistem zaščite TN, TT, IT); b)      z uporabo naprav razreda II ali odgovarjajočo izolacijo; c)      s postavljanjem opreme v neprevodne prostore; d)      z lokalnim izenačevanjem potenciala brez povezave z zemljo; e)      z uporabo zaščite z električno ločitvijo. Odvisno od izbrane vrste zaščite pred električnim udarom poznamo različne zahteve pri vizuelnih pregledih, preizkusih in merjenjih na elektro-opremi.

7. 8.2.1 MALA NAPETOST Vizuelni pregled obsega preverjanje: -         pravilnost izbire vira energije pravilnost izbire vtičnic in vtikačev (po obliki) -         ločenost (da ali ne) zaščitnega vodnika od izpostavljenih prevodnih delov -         ločenost položitve vodnikov male napetosti od drugih tokokrogov Preizkusi in meritve: - če je vrednost napetosti višja od 25 V AC oziroma 60 V DC, je potrebno zagotoviti zaščito pred direktnim dotikom s pregradami oziroma ohišji z minimalno stopnjo zaščite IP2x ali pa z izolacijo, ki vzdrži preizkusno napetost 500V (1500 V) efektivne vrednosti AC v času trajanja 1 minute -izmeriti velikost U< 25 V (ali 50 V) za AC in U< 60 V (ali 120 V) za DC -izmeriti upornost vodnikov proti zemlji, pri čemer je potrebno dokazati, da so prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom oziroma glavno zbiralko za izravnavo potenciala -izmeriti izolacijsko upornost vodnikov

8. 8.2.2 IZOLIRANJE Vizuelni pregled obsega preverjanje: -    nepoškodovanosti izolirnega prekritja (ohišja, vodnikov) -    da niso izpostavljeni prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom -    da ni izvršen prehod izolirnega ohišja s prevodnim delom Preizkusi in meritve: -izvršiti napetostni preizkus izolacije, če ni dokazov (certifikat) o kvaliteti izolacije

9. 8.2.3. ZAŠČITA S POSTAVLJANJEM V NEPREVODNE PROSTORE Vizuelni pregled obsega preverjanje: - da ni možen sočasen dotik ohišja električne naprave z ohišjem druge električne naprave ali s katerimkoli drugim prevodnim delom Preizkusi in meritve: -izmeriti izolacijo tal oziroma sten

10. 8.2.4. ZAŠČITA Z ELEKTRIČNO LOČITVIJO Vizuelni pregled obsega preverjanje: -ustreznosti vira (transformator, motor - generator) - ločenosti tokokroga od drugih tokokrogov in od zemlje - ustreznosti izbire zvijavih vodnikov in njihove nepoškodovanosti -da so posamezne električne naprave, ki jih napaja vir, povezane z vodnikom za izenačitev potenciala (zaščitni vodnik v kablu) Preizkusi in meritve: -izvršili napetostni preizkus, če ni dokazov o kvaliteti izolacije vira - izmeriti je potrebno čas izklopa napajanja zaščitne naprave, če nastopi istočasno dvojna napaka na izpostavljenih prevodnih delih (t < 0,2 s) - izmeriti izolacijsko upornost

11. 8.2.5. GLAVNO IZENAČENJE POTENCIALA Vizuelni pregled obsega preverjanje: -povezave glavnega vodnika za izenačenje potenciala, glavnega zaščitnega vodnika, glavnega ozemljilnega vodnika, ozemljil (delovnega, strelovodnega, temeljnega), plinovoda, vodovoda, cevi, klima naprave, centralnega ogrevanja in ostalih kovinskih delov z glavno zbiralko za izenačenje potenciala - zaščite glavne zbiralke za izravnavo potenciala in glavne ozemljitvene zbiralke pred mehanskimi, termičnimi in kemičnimi poškodbami ustreznost preseka glavnega vodnika za izravnavo potenciala Preizkusi in meritve: - so potrebne, če ni možno vizuelno ugotoviti povezav vseh prevodnih delov

12. 8.2.6. DODATNO IZENAČENJE POTENCIALA Vizuelni pregled obsega preverjanje: - da so vsi hkrati dostopni prevodni deli električnih naprav in ostali kovinski deli medsebojno povezani Preizkusi in meritve: - so potrebne le, če ni možno vizuelno preveriti povezanosti vseh prevodnih delov

13. 8.2.7. ZAŠČITA Z AVTOMATSKIM IZKLOPOM NAPAJANJA TN sistem Vizuelni pregled obsega preverjanje: -zahtev, podanih splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.) -ustreznosti presekov zaščitnega in ozemljilnega vodnika ter vodnikov za izenačevanje potenciala -pravilnega polaganja zaščitnega in ozemljilnega vodnika ter vodnikov zaizenačevanje potenciala -ustreznosti spojev in barv izolacije vodnikov -nepoškodovanosti zaščitnih kontaktov vtičnic in vtikačev -da so zaščitne naprave velikostno pravilno izbrane -da niso v PE in PEN vodnikih vezane pretokovne zaščitne naprave Preizkusi in meritve: -zahteve, podane v splošnih preizkusih (točka 8.1.) -meritve ali izračun impedance okvarne zanke (N.B2.763) in pregled karakteristikpripadajoče zaščitne naprave -če so v tokokrogih vgrajene zaščitne naprave na diferenčni tok, izmerimo njihovodelovanje po N.B2.764 -meritev faznih in medfaznih napetosti

14. TT sistem Vizuelni pregled obsega preverjanje: -zahtev, podanih v splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.) in za TN sistem -ali imajo vsi hkrati dostopni prevodni deli isto ozemljilo Preizkusi in meritve: -zahteve, podane v splošnih preizkusih (točka 8.1.) -meritev ozemljitvene upornosti izpostavljenih prevodnih delov RA in pregledkarakteristik pripadajoče zaščitne naprave za pretokovno zaščito - če je pripadajoča zaščitna naprava na diferenčni tok, se preverja delovanje poN.B2.764 -meritev faznih in medfaznih napetosti -meritev notranje upornosti zanke

15. IT sistem Vizuelni pregled obsega preverjanje: -zahtev, podanih v splošnih vizuelnih pregledih (točka 8.1.) in za TN sistem -da niso prevodni deli naprav neposredno ozemljeni -da niso prevodni deli povezani z zaščitnim vodnikom Preizkusi in meritve: -zahteve, podane v splošnih preizkusih (točka 8.1.) -meritev se izvede s simulacijo okvare, če obstaja sum ali če niso znani parametri zaizračun toka prve okvare -odvisno od IT sistema (ali se vodi nevtralni vodnik) izvedemo meritev kot pri TNoziroma TT sistemu -meritev faznih in medfaznih napetosti

16. 8.3. NEPREKINJENOST ZAŠČITNEGA IN GLAVNEGA VODNIKA TER DODATNEGA VODNIKA ZA IZENAČENJE POTENCIALA Kontrola neprekinjenosti zaščitnega vodnika in vodnikov za izenačenje potenciala se mora opraviti z enosmerno ali izmenično napetostjo velikostnega reda 4 do 24 V. Merilni tok naj doseže vrednost vsaj 0,2 A. Ta zahteva je določena z mednarodnimi predpisi . Orientacijska vrednost upornosti teh vodnikov je cca. 2 .

17. 8.4. IZOLACIJSKA UPORNOST ELEKTRIČNE INSTALACIJE Meritev je potrebno izvesti med vodniki pod napetostjo in med vsakim vodnikom pod napetostjo in zemljo za vsak tokokrog posebej. Meritev se izvaja pri odklopljeni elektro-opremi oziroma v breznapetostnem stanju. V TN-C sistemu se PEN vodnik ne šteje za vodnik pod napetostjo. Izolacijsko upornost moramo meriti med: -vsakim faznim vodnikom (L1, L2, L3) in zaščitnim vodnikom (PE) -nevtralnim vodnikom (N) in zaščitnim vodnikom (PE) posameznimi faznimi vodniki (L1, L2, L3) -vsakim faznim vodnikom (L1, L2, L3) in nevtralnim vodnikom (N)

18. Nazivna napetost tokokroga Un(V) Preizkusna DC napetost Up(V) Izolacijska upornost Ri(M) Varnostna mala napetost in mala obratovalna napetost, ko se tokokrog varnostno napaja iz varnost. ločilnega transformatorja pod pogojem, da izpolnjujeta pogoje za to zaščito po N.B2.741 > 0,250 M Do vštetih 500 V z izjemo predpisanih primerov 500 VDC >0,5M Nad 500 V 1000 V DC >l,0M 250 V DC 8.4.1. DOVOLJENE VREDNOSTI IZOLACIJSKE UPORNOSTI Meritve se izvajajo z enosmernim tokom in napetostmi, ki niso manjše od vrednosti iz tabele. Rezultati so zadovoljivi, če ima vsak tokokrog vrednost, ki ni manjša od vrednosti, ki so navedene v spodnji tabeli.

19. 8.5. IMPEDANCA OKVARNE ZANKE ZS Meritve upornosti okvarne zanke izvajamo v TN in TT sistemu (N.B2.741) pri nazivni frekvenci. Upornost, ki jo merimo, je upornost tokovne zanke pri stiku: izvor napetosti fazni vodnik - zaščitni vodnik. Ta upornost nam določa velikost kratkostičnega toka, kar je glavni pogoj za aktiviranje zaščitnega elementa za avtomatski odklop uporabnika od napajanja.

20. 8.6. PREIZKUS DELOVANJA TOKOVNEGA ZAŠČITNEGA STIKALA (FI ZAŠČITNO STIKALO) Preizkus FI stikal je potrebno izvajati v: -TT napajalnem sistemu, ko ga uporabljamo za zaščito od indirektnega dotika, -IT napajalnem sistemu, kjer je zaščitni vodnik vezan na ozemljilo vira napetosti vprimeru druge napake, -vTN-S sistemu -v primeru, če ga uporabljamo za zaščito pred neposrednim dotikom, ko se FI stikalouporablja kot dodatna zaščita (N.B2.741)

35. 9. STANDARDIZACIJA Pomen standardizacije postaja nepogrešljiv na vseh področjih življenja. Če je bila beseda standard včasih izključna domena tehnoloških procesov, se danes le-ta vpleta v organizacijo, ekonomijo, ekologijo, kvaliteto življenja, izobraževanje,... Bistvo standardizacije je izdelava standardov in uporaba v okolju, kjer to zahteva zakonodaja, tehnologija, sporazumi, poslovniki in druga regulativa z omenjenih področij. Vsebina standarda: -  Ime standarda, številčna oznaka, -  povzetek standarda, -  opis standarda, -  povezava z drugimi standardi, -  posebnosti, omejitve.

36. Primer: (Ex standard) Postopek nastanka standarda ni definiran z zakonodajo ali drugo regulativo. Običajno je le-ta posledica želj in procesov v družbi, ki želi določene postopke, tehnologijo, organizacijo in druge življenjske procese poenotit - standardizirat v smislu optimiziranja, poenostavljanja oziroma izboljšanja kvalitete življenja na vseh področjih. Formirajo se delovne skupine v okviru podjetij, inštitutov, izobraževalnih ustanov, državnih organov in drugih inštitucij zainteresiranih za nastanek nekega standarda. Delovna skupina se registrira v okviru odgovornega ministrstva in urada (običajno MZT in USM ) zaradi verodostojnosti dela skupine. Po izdelavi standarda se ta verificira na ustreznem uradu ( v Sloveniji USM ) in objavi v uradnih sporočilih urada (lahko tudi v Ur. listu RS ). STANDARDI SO NEOBVEZNI. Obvezna uporaba je določena z zakonodajo in drugo regulativo.

37. Primer: EN 45000. ISO 9000, opis standarda ISO 9001 - sistemi kakovostiPoslovnik kakovosti - ISO 900. Vsebina: -  odgovornost vodstva, -  sistem kakovosti, -  pregled pogodb, -  obvladovanje razvoja in projektiranja, -  obvladovanje dokumentov in podatkov, -  nabava, -  oprema dostavljena od proizvajalca, -  prepoznavanje in sledljivost, -  obvladovanje proizvodnega procesa, -  nadzor in preizkušanje, -  kontrolna merilna in preizkusna oprema, -  status kontroliranja in preizkušanja, -  obvladovanje neskladnosti v procesu, -  korektivni ukrepi, -  skladiščenje, transport, -  zapisi, -  notranje presoje, -  izobraževanje in usposabljanje, -  servisiranje, -  statistične metode

38. 10. AKREDITACIJA Pomembna funkcija USM je akreditacija podjetij, inštitutov, labolatorijev, servisnih delavnic in drugih ustanov. Z akreditacijo omenjene organizacije dobijo pooblastila za izvajanje posameznih dejavnosti, ki so obvezne v okviru zakonodaje na posameznih področjih. Akreditacije se izdajajo za: -  certificiranje (laboratoriji), -  proizvodnjo, -  servisiranje, -  nadzor.

39. Organizacije morajo za pridobitev akreditacije izpolnjevati naslednje zahteve: -  dokumentacija (poslovnik dejavnosti), -  ustrezna kadrovska struktura, -  ustrezna oprema, -  ustrezno okolje. Podane zahteve so običajno določene s standardi. Postopek akreditacije zahteva naslednji protokol: -  vloga na USM RS, -  formiranje komisije na USM, -  ogled organizacije po navedenih zahtevah, -  obravnava ogleda na USM (poz., neg., korekcije, odgovor organizacije, ponoven ogled), -  podelitev akreditacije (pooblastila za izvajanje prijavljene dejavnosti. Primer: elektro remontna delavnica RLV - akreditacija za popravila, servisiranje in proizvodnjo Ex opreme.

40. 11. CERTIFICIRANJE Spremna dokumentacija izdelkov, največkrat opreme, je lahko v obliki atestov, homologacij. spričeval o varnosti, strokovnih ocen, certiflkatov,..., če govorimo seveda po zakonodaji predpisani dokumentaciji. Odvisno od zahtevnosti področja uporabe se privzemajo omenjeni tipi dokumentacije. V skladu s harmonizacijo z EU navodili, se vse več proizvajalcev odloča za certificiranje svoje proizvodnje oziroma izdelkov. To je najvisja oblika spremne dokumentacije. ker je certfikat izdan s strani akreditiranega laboratorija oz. inštitucije. Certifikat pomeni potrdilo o ustreznosti. Laboratorij izda na podlagi pregleda izdelka potrdilo o ustreznosti - certfikat, da je izdelek izdelan v skladu z zahtevanimi standardi oziroma drugo predpisano regulativo s tega področja. V primeru plasiranja izdelka izven meja SLO se običajno laboratoriji akreditirajo pri priznanih tujih laboratorijih oziroma sklenejo medsebojne sporazume o priznavanju. Na ta način običajno ni več omejitev pri prodaji izdelka na tujih trgih. Če pri pregledu izdelka ni predpisane regulative na domačem področju se privzamejo tuji standardi in normativi. Ce pa ni možno upoštevati niti teh, potem se izda strokovna ocena o uporabnosti izdelka oziroma usklajenosti s področjem uporabe izdelka.

41. V skladu s harmonizacijo z EU se delo USM s področja certificiranja prenaša na akreditirane laboratorije (SIQ). Za status laboratorijev je izrednega pomena neodvisna opredeljenost -samostojnost. Pomen certifikata: -  kvaliteta izdelka, -  zaščita kupca, -  usklajenost z mednarodnimi standardi, -  varnost, -  arhiviranje, -  trajnost.