VINKULACIJA ZAVAROVALNE POLICE

1. VINKULACIJA ZAVAROVALNE POLICE Portoro�, 4.6.2004 Milan Vir�ek

2. Uvod V zavarovalni praksi veckrat zasledimo pojem vinkulacije zavarovalne police, pa se ob tem praviloma ne zaustavimo in povpra�amo o njeni pravni naravi in njenih znacilnostih, ampak povsem rutinsko izdamo potrdilo o vinkulaciji ali opravimo podobno dejanje. Ko sem zacel brskati po literaturi, sem spoznal, da o vinkulaciji zavarovalne police kaj obse�nega ni zapisano.

3. Pojem Vinkulacija na splo�no pomeni nek zapis, pravi-loma z omejevalno vsebino. V SSKJ zasledimo naslednjo definicijo: �omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njemu� in �vezati, vinkulirati hranilno knji�ico, vinkulirati na geslo, z geslom�. Podobno definicijo zasledimo tudi v Slovarju tujk, Franca Verbinca, ali v Slovarju pravnega in ekonomskega jezika Mohorjeve dru�be.

4. Pojem Vinkulacija v zavarovalni�tvu vsebinsko pomeni: �izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplacala zavarovalnino doloceni osebi oziroma, da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme placati�. �e iz uvoda izhaja, da je vinkulacija inominatna pravna institucija. Ravno zato se mi postavljajo vpra�anja, ali je vinkulacija enostranska oziroma dvostranska obveznost ali celo obveznost �sui generis� ter kako jo umestiti v veljavni pravni red RS oziroma jo pribli�ati nominatnim institucijam.

5. Pravna narava in pomen Na to seveda predvsem vpliva specificna narava in pomen zavarovalne pogodbe (�kodni princip in prenos zavarovalnih pravic po nastopu zavarovalnega primera). Obicajno v praksi je, kar mislim da predstavlja tudi osnovno causo vinkulacije zavarovalne police, da gre v teh primerih za obliko zavarovanja upnikove terjatve, ki jo ima ta do zavarovanca iz nekega drugega pravnega razmerja, z drugo terjatvijo ali pravicami, in sicer iz zavarovalne pogodbe.

6. Primerjava z nominatnimi pravnimi institucijami Nominatne institucije, ki bi lahko pri�le v po�tev so po mojem mnenju: asignacija, cesija, pogodba v korist tretjega in zastava. Glede na opisano causo vinkulacije je �e najbolj oddaljena od nje asignacija (nakazilo). Nanjo sem opozoril predvsem zato, ker sicer predstavlja enega od instrumentov prenosa obligacij. V praksi pa se vinkulacijo najveckrat zamenjuje ravno z asignacijo.

7. Primerjava z nominatnimi pravnimi institucijami Sama vsebina vinkulacije zavarovalne police, torej izjava zavarovanca zavarovalnici o prenosu svoje dospele terjatve, spominja na cesijo (odstop terjatve). Glede na causo, pa �e najbolj na odstop terjatve v zavarovanje oziroma na fiduciarni posel (fiducia cum creditore contracta). Kot receno pa pred nastopom zavarovalnega primera ne more priti do spremembe upravicenca iz zavarovalne pogodbe, ce ta ni hkrati zavarovanec, torej oseba, ki ima premo�enjski (zavarovalni) interes na predmetu zavarovanja.

8. Primerjava z nominatnimi pravnimi institucijami Podobno te�avo s �kodnim principom zasledimo tudi pri uvr�canju vinkulacije zavarovalne police v okvir pogodbe v korist tretjega. Za samo dolocitev upravicenca pri tak�nih pogodbah namrec razlog niti ni bistven, tako da tukaj causa posla ne bi prevladovala. Seveda pa za upravicenca pri premo�enjskih zavarovanjih ne moremo dolociti osebe, ki vsaj ob nastopu zavarovalnega primera ne bi imela premo�enjski (zavarovalni) interes na predmetu zavarovanja oziroma ne bi bila zavarovanec.

9. Primerjava z nominatnimi pravnimi institucijami �e najbolj primerljiva z vinkulacijo zavaro-valne police je torej zastava. Causa vinkulacije zavarovalne police je brez dvoma enaka causi zastave, torej zavarovanje (druge) upnikove terjatve. Ce se ozrem na zavarovalno prakso, lahko �e sedaj ugotovim, da zavarovalnice v RS obravna-vajo vinkulacijo zavarovalne police kot zastavo terjatve oziroma pravic iz zavarovalne pogodbe. Nekateri ob tem sicer posku�ajo povleci analogijo z 962. clenom OZ, vendar le-ta ni pravilna.

10. Vloga vinkulacije v zavarovalni praksi Najprej se pojavi vpra�anje, pri katerih zavaro-vanjih sploh lahko pride do vinkulacije. Osebno ne vidim nobenih zadr�kov za vsa zavarovanja, razen za zavarovanja civilne odgovornosti. Zastavna pravica na terjatvi nastane v trenutku, ko dol�nik zastavljene terjatve od zastavitelja prejme obvestilo, da je terjatev zastavljena (179. clen SPZ). Pri vinkulaciji je praksa, da zavarovalnica na zahtevek zavarovanca izda potrdilo o vinkulaciji zavarovalne police.

11. Vloga vinkulacije v zavarovalni praksi V casu veljavnosti vinkulacije so pomembni predvsem ucinki glede obstoja in sprememb zavarovalne pogodbe, nadalje ucinki povezani z ugovori zavarovalnice ter ucinki povezani z izpolnitvijo zavarovalne pogodbe. Ob tem se pojavi tudi vpra�anje, kak�na je vloga vinkulanta pri spremembah zavarovanja, �e posebej, ker le-ta praviloma traja v casu in je podvr�en spremembam (rizika, zav. vsot ipd.).

12. Vloga vinkulacije v zavarovalni praksi Dol�nik zastavljene terjatve ima proti zasta-vnemu upniku enake ugovore, kot jih pri odstopu terjatve dol�nik odstopljene terjatve lahko uveljav-lja proti prevzemniku (186. clen SPZ). Po 421. clenu OZ pa lahko dol�nik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. V praksi sta najbolj pogosta ugovor neizpolnje-ne pogodbe in pobot.

13. Vloga vinkulacije v zavarovalni praksi Dol�nik zastavljene terjatve lahko po prejemu obvestila o zastavitvi veljavno izpolni samo zastavnem upniku (180. clen SPZ). V praksi zavarovalnice praviloma vpra�ajo vinkulanta, komu naj se zavarovalnina izplaca. Vinkulant veckrat posku�a s tem re�iti tudi njegovo notranje razmerje z zavarovancem. Zato se ob tem pojavljajo tudi vpra�anja, ali je zavarovalnica dol�na slediti predlogu vinkulanta in zavarovalnino razporejati na vec oseb.

14. Vloga vinkulacije v zavarovalni praksi V praksi pa zasledimo tudi devinkulacijo.Ob tem se lahko postavi vpra�anje, kdo je tisti, ki poda devinkulacijsko izjavo � le vinkulant. Vcasih zasledim vpra�anje, ali je potrebna de-vinkulacijska izjava, ce je zavarovalna pogodba prenehala. Ce ni terjatve ali pravice, potem je razumljivo, da tudi zastavne pravice na njej ne more biti. Je pa prav, da se o prenehanju zavarovalne pogodbe vinkulanta obvesti.

15. Sklep Po mojem mnenju torej predstavlja vinkulacija zavarovalne police izjavo � obvestilo zavarovanca zavarovalnici, da se s terjatvijo iz zavarovalne pogodbe varuje druga terjatev, ki jo ima vinkulant do njega. Ce se ozrem na zavarovalno prakso pa lahko ugotovim, da obstaja v zadnjem casu za vinkulacijo, kot obliko financnega zavarovanja, povecan ekonomski (poslovni) interes, �e posebej, ker ni obremenjena s posebnimi stro�ki.