540 likes | 980 Views
Epidemiologija in registri raka Onkološki inštitut Ljubljana Zaloška 2, 1000 Ljubljana. DELOVANJE REGISTRA RAKA ZA SLOVENIJO. Maja Primic Žakelj Vesna Zadnik Tina Žagar. Razvoj onkološke epidemiologije. William Farr in Marc d’Espine – ob koncu 18. stol. nomenklaturni sistem
E N D
Epidemiologija in registri raka Onkološki inštitut Ljubljana Zaloška 2, 1000 Ljubljana DELOVANJE REGISTRA RAKA ZA SLOVENIJO Maja PrimicŽakelj Vesna Zadnik Tina Žagar
Razvoj onkološke epidemiologije William Farr in Marc d’Espine – ob koncu 18. stol. nomenklaturni sistem za razvrčanje vzrokov smrti – predhodnica MKB Hoffman (1915): The Mortality from Cancer Throughout the World dos Santos Silva 1999
Register raka je... ...poseben informacijski sistem, ki je namenjen zbiranju, obdelavi, shranjevanju in analizi podatkov o bolnikih z rakom.
Vrste registrov raka Bolnišnični registri: zbirajo podatke o bolnikih z rakom v določeni bolnišnici, bodisi da jim je tam samo postavljena diagnoza ali so tudi zdravljeni. Podatki so pomembni predvsem za klinične študije.
Populacijski registri raka Zbirajo podatke o incidenci, prevalenci in preživetju bolnikov z rakom na določenem zemljepisnem področju. Ti podatki so pomembni za: • ocenjevanje bremena rakavih bolezni na področju, ki ga pokriva – načrtovanje zdravstvenih zmogljivosti • načrtovanje in ocenjevanje celovitega programa nadzorovanja raka • epidemiološke in klinične študije
Vloga RR pri epidemioloških raziskavah Opisne epidemiološke raziskave • pogostost rakavih bolezni po starosti, spolu in drugih značilnostih • incidencana posameznih zemljepisnih področjih in mednarodne primerjave; opisovanje incidence med preseljenci • primerjave časovnih trendov – spremembe razširjenosti nevarnostnih dejavnikov, ocenjevanje uspešnosti ukrepov primarne in sekundarne preventive Analitične epidemiološke raziskave • predvsem kohortne, npr. za ugotavljanje nekaterih poznih posledic zdravljenja raka (drugi primarni raki)
Zgodovinski razvoj registrov raka Država (regija)Leto ustanovitvePrijavljanje Nemčija (Hamburg) 1929 prostovoljno ZDA (New York) 1940 obvezno ZDA (Connecticut) 1941 (1935) obvezno (od 1971) Danska 1942 obvezno (od 1987) Kanada (Saskatchewan) 1944 obvezno Anglija (JZ regija) 1945 prostovoljno Anglija (Liverpool) 1948 prostovoljno Nova Zelandija 1948 obvezno Kanada (Manitoba) 1950 obvezno SLOVENIJA 1950 obvezno Madžarska (Szabolcs, Miskolc, Vas)1952 obvezno Norveška 1952 obvezno Finska 1953 obvezno (od 1961) Islandija 1954 prostovoljno
...povezuje Mednarodna zveza registrov raka, ki skupaj z IARC pripravlja pripomočke za registre raka, npr.: Registre raka iz celega sveta...
...organizira tudi letna srečanja... Mednarodna zveza registrov raka....
Register raka za Slovenijo • Register raka za Slovenijo je bil ustanovljen leta 1950 kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o incidenci raka in preživetju bolnikov z rakom. • Prijavljanje raka je že od ustanovitve obvezno in predpisano z zakonom (Ur. l. SRS, št. 10/50, št. 29/50, št. 14/65, št. 1/80, št. 45/82, št. 42/85; Ur. l. RS, št. 9/92 in št. 65/00). • Namen RR je določen v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstva in zdravstvenega varstva (ZZPPZ) pod zaporedno številko IVZ 25: »Obdelovanje podatkov o incidenci in preživetju bolnikov z rakom. Spremljanje, načrtovanje in vrednotenje onkološkega varstva, osnova za epidemiološke in klinične študije
Epidemiologija in registri raka Register raka in bolnišnični register OI ocenjevanje in spremljanje bremena raka v Sloveniji in svetu Enota za epidemiologijo analize podatkov RR in preučevanje dejavnikov tveganja za nastanek posameznih vrst raka Enota za presejanje vodenje, ocenjevanje in spremljanje kazalnikov učinkovitosti organiziranih presejalnih programov
Osebje v registru raka • za registracijo raka posebej usposobljene VMS • administrativno osebje • zdravniki: epidemiolog, specializantka javnega zdravja • statističarka • informatik
Viri podatkov • prijavnice, ki jih pošiljajo iz bolnišnic in diagnostičnih centrov, izjemoma iz ambulant osnovnega zdravstvenega varstva • zdravniška poročila o vzroku smrti • izvidi histoloških preiskav in obdukcijski zapisniki
Vrste zbranih podatkov 1. identifikacijski podatki: EMŠO, ime, priimek, rojstni kraj, naslov 2. podatki o bolezni: mesto raka (MKB-8 in 10), histološka oz. citološka diagnoza (MKB-O-3), stadij po TNM ali drugi ustrezni klinični klasifikaciji, poenostavljena opredelitev stadija, način diagnoze 3. podatki o zdravljenju: bolnišnica, oddelek, datum in vzrok sprejema, datum ugotovitve sedanjega raka, način zdravljenja med sedanjo hospitalizacijo, zaporedno število sedanjega raka, poprej ugotovljen kakšen drug rak 4. vitalno stanje: datum odpusta oz. smrti ZZPPZ: za ugotavljanje vitalnega stanja pridobiva upravljalec RR podatke iz Centralnega registra prebivalstva
Potek dela v registru • sprejem in obdelava prijavnic in drugih dokumentov • vnos podatkov v računalniško bazo • popravljanje napak in posodabljanje že vnesenih podatkov • arhiviranje prijavnic in drugih dokumentov
Primer napak pri opredelitvi vzroka smrti 1985-1999. 2245 smrti Primic Žakelj, Radiol Oncol 2001
”Uradna” in”popravljena” umrljivost za RMV. Sovenija, 1985-99 Primic Žakelj, Radiol Oncol 2001
Centralni register prebivalstva (CRP) • 4-krat na leto dobimo podatke o vitalnem stanju • oseba je lahko živa, mrtva ali izgubljena Spremljanje in vitalno stanje
Kakovost in popolnost registra • popolnost in točnost podatkov • zanesljivost in popolnost registracije • točnost poročanja in interpretacije
Zanesljivost in popolnost registracije • delež primerov raka, registriranih samo na osnovi ZPS
Zanesljivost in popolnost registracije • delež mikroskopsko potrjenih primerov
Zanesljivost in popolnost registracije • razmerje med umrljivostjo in incidenco
Zanesljivost in popolnost registracije • stabilnost podatkov: delež prijavljenih po izdaji letnega poročila
Priročnik za delo v registru Za enotno delovanje ima vsak register priročnik, v katerem so zapisana pravila v zvezi z registracijo, npr.: • definicije podatkov • bolezni, ki se registrirajo • postopki v zvezi z dokumentacijo • način šifriranja in šifranti • pravila za posredovanje podatkov • pravila za varovanje zaupnosti podatkov (Zakon o varovanju osebnih podatkov)
Letna poročila Incidenca raka v Sloveniji (letna publikcija) prikaz podatkov o incidenci in prevalenci glede na: STAROST IN SPOL STADIJ BOLEZNI NAČIN DIAGNOZE BOLNIŠNICO ZDRAVLJENJA REGIJO DIAGNOZE ČASOVNI TREND KRATKOROČNE NAPOVEDI http://www.onko-i.si
Breme raka v Sloveniji 2002 • 9.356 primerov: 8.597 M (7.798 H + 799 C) + 625 K + 134 ZPS • v 10 letih – incidenca večja za 22 % med moškimi in za 31 % med ženskami
Incidenca (SSS) raka v izbranih evropskih državah 2002 Moški Ženske Slovenia Slovenia Globocan 2002
Incidenca raka (SSS) v Evropi 2002 Moški Ženske Slovenia Globocan 2002
Groba letna incidenca in umrljivost za vsemi raki po spolu v Sloveniji 2002
Kumulativna letna incidenca in umrljivost za vsemi raki po spolu, Slovenija 2002 INCIDENCA Moški 10,1% Ženske 18,9% UMRLJIVOST Moški 7,3% Ženske 6,5%
Delež bolnic z rakom dojk po starosti, stadiju in obdobju diagnoze
Preživetje bolnikov z rakom • obdobne analize, primerljiva metodologija • 1-, 3-, 5-letno relativno preživetje • najpogostejša mesta raka • časovni trendi • vrednotenje vseh ukrepov onkološkega zdravstvenega varstva
Preživetje* bolnikov z rakom v Sloveniji * - relativno 5-letno Pompe Kirn V in sod. 1995, 2003
Mednarodne podatkovne zbirke - 1 Rak na petih kontinentih (CANCER INCIDENCE IN FIVE CONTINENTS: CI5) • Volumen I (obdobje 1960-62), podatki 32 registrov iz 29 držav • Volumen VIII (obdobje 1993-97), podatki 186 registrov iz 57 držav • podatki razvrščeni po spolu, starosti in mestu raka • upošteva kakovost podatkov (popolnost in zanesljivost) • podatki so pomembni za mednarodne primerjave in spremljanje časovnih trendov
Mednarodne podatkovne zbirke - 2 AUTOMATED CHILDHOOD CANCER INFORMATION SYSTEM: ACCIS http://www-dep.iarc.fr/accis.htm • podatki o raku pri otrocih (starih 0-14 let) in mladostnikih (starih 15-19 let) • v podatkovni zbirki so podatki 80 populacijskih registrov raka, ki pokrivajo približno polovico otrok in četrtino adolescentov, ki živijo v 35 evropskih državah. • v bazi je trenutno več kot 160.000 primerov, ki so zboleli v letih 1970 do 2001
Mednarodne podatkovne zbirke - 3 EUROCIM • podatki o incidenci raka iz evropskih registrov in o umrljivosti iz banke podatkov SZO • namenjen samo za registre, ki so prispevali podatke • poleg mesta raka tudi histološka vrsta • omogoča razne statistične analize, npr. starostno standardizacijo, izračun trendov in APC-modelov
Mednarodne podatkovne zbirke - 3 GLOBOCAN 2002 • podatki o incidenci, umrljivosti in prevalenci za 26 lokacij raka za države iz vseh svetovnih področij • ocene, ki izhajajo iz razpoložljivih podatkov o incidenci, umrljivosti in preživetju bolnikov z rakom v posameznih državah • poleg osnovnih podatkov ima tudi starostno standardizirane stopnje, omogoča tudi projekcije za naslednja desetletja
Dostop do mednarodnih podatkovnih zbirk CANCER_MONDIAL http://www-dep.iarc.fr/ Spletno mesto ureja Oddelek za opisno epidemiologijo Mednarodne agencije za raziskovanje raka iz Lyona Večina podatkov je iz populacijsklih registrov raka • CI5 I-VIII (incidenca) • ACCIS (rak pri otrocih in mladostnikih) • WHO-DATABASE (umrljivost) • GLOBOCAN 2002 (incidenca, prevalenca, umrljivost)
Mednarodne raziskave EUROCARE • Relativno preživetje bolnikov z rakom v Evropi • 22 držav, 67 registrov, 42 mest raka • doslej objavljene 3 raziskave, četrto pripravljajo http://www.eurocare.it/