320 likes | 795 Views
DELOVANJE SONČNIH ELEKTRARN. Projektna naloga 3.š Mentor: Bojana Dvoržak Gimnazija Bežigrad, 2013. POZITIVNI VPLIVI SONČNIH ELEKTRARN IN PRIMERJAVA Z DRUGIMI VRSTAMI ELEKTRARN. Človek odvisen od energije Elektrika je najbolj uporabna vrsta energije
E N D
DELOVANJE SONČNIH ELEKTRARN Projektna naloga 3.š Mentor: Bojana Dvoržak Gimnazija Bežigrad, 2013
POZITIVNI VPLIVI SONČNIH ELEKTRARN IN PRIMERJAVA Z DRUGIMI VRSTAMI ELEKTRARN • Človek odvisen od energije • Elektrika je najbolj uporabna vrsta energije • Pridobimo jo lahko iz večine drugih virov energije • Sonce-neizčrpen vir energije, sončna energija je energija prihodnosti • Solarna energija še ni sposobna tekmovati z drugimi obnovljivimi viri energije
Prednosti: -dolgotrajen obnovljiv vir-sončne celice praktične za uporabo-sončni kolektorji neslišni, nepremični-na voljo povsod po svetu-proizvodnja in poraba na istem mestu-vir energije zastonj, vsem na voljo-v skladu z ekološkimi standardi-ne vpliva na okolje
Obnovljivi viri bodo nadomestili neobnovljive vire(fosilna in jedrska goriva)končni, škodljivi za okolje • Obnovljivi viri:sončna energija, planetarna energija(bibavica), vetrna energija, energija vode, geotermalna energija (geotermalna voda)
Različne tehnologije električne energije • Termoelektrarne(TE) in jedrske elektrarne(JE)-pridobivanje el.energije s sežiganjem fosilnih gorivTE-pridobivanje el.energije z reakcijami radioaktivnih delcevJE-uporabljata neobnovljive vire-škodujeta okolju
Hidroelektrarne(HE)-izrablja moč vodnega padca za pridobivanje el. energije-najbolj gospodarna, ekološko neškodljiva oblika elektrarne-vseeno velik vpliv na okoljenastanek akumulacijskih jezer, vplivanje na klimo, ekosisteme
Vetrne elektrarne-lahko dostopna, el.energijo pridobimo s pomočjo vetrnih turbin-obnovljivi vir a razmeroma drag-okolju prijazen-zasede veliko prostora
ZGODOVINA IN RAZVOJ SONČNE ELEKTRARNE • Prve oblike izkoriščanja sončne energije-pasivne • Prvi izkoriščali Grki, Indijancigradili hiše na prisojnih straneh • Rimljani:ohranjali toploto v prostoru z ostekljenimi okni, uporaba steklenjakov • 1776: Horace de Saussare zgradil prvi sončni kolektor • 1861: AugusteMouchout ustvaril parni stroj na sončno energijo • 1839:Alexandre-EdmondaBecquerela iznajditelj sončnih celic, odkril fotoelektrični pojav • 1873: Wiolloughby Smith odkril selenizdelava prve sončne(selenske) celice (1877)
1883:natančen opis sončnih celic odkril Charles Fritts • 1904:Einstein teoretično opisal fotonapetostni pojav, Robert Millikan 1916 praktično dokazal • 1918:poljski znanstvenik Jan Czohralski razvil metodo za pridobivanje monokristalnega silicija, v uporabi še danes • 1958 so ZDA izstrelile satelit Vanguard I, ki je kot prvi satelit za vir električne energije uporabljal sončne celice • 1973:prepoved uvoza nafte v Amerikosončna energija postane pomembnejša • Danes vlade finančno podpira gradnje sončnih elektrarn
Horace de Saussare Alexandre-EdmondaBecquerela AugusteMouchout Robert Millikan Wiolloughby Smith Charles Fritts
Delovanje sončnih celic • Zgradba:polprevodni materiali • Prevod el.toka le pod osvetlitvijo • Najbolj razširjen material za izdelavo sončnih celic:silicij • Polprevodniki=kristalne snovi, brez dovedene energije lastnosti izolatorja, dovedeni energijilastnosti slabega prevodnika • Sončna celica:iz dveh spojenih plasti polprevodnih materialov nasprotnega naboja=p-n homospoj. • V trenutku spojitve p in n-tipa se zaradi razlik v koncentraciji elektronov in vrzeli pojavi difuzijski tok.
Dokler sončna celica ni osončenaelektroni in v mirovanju. • Celica obsijanase elektroni iz valenčnega premaknejo v prevodni pas, za seboj pa pustijo pozitivno nabite vrzeli • Elektroni nato stečejo po zunanjem tokokrogu in lahko opravijo električno delo Kovalentna povezava silicijevih atomov v urejeno strukturo.
Zgradba sončnih celic • Sončno celico če na zgornjo stran n-sloja in na spodnjo stran p-sloja postavimo nasprotni elektrodi. • Na zgornji strani n-sloja mora biti kovinska elektroda rešetkastada sončna svetloba prodira skozi • Večjo absorpcijo sončne svetlobe lahko dosežemo tudi s protiodbojnim slojem, s katerim je prevlečena površina in s samo teksturo površine. Silicijeva sončna celica z visokim izkoristkom
Tipi sončnih celic • Celice z največjim izkoristkom so monokristalne silicijeve sončne celice-visoka cena teh celic+v laboratorijskih pogojih dosežejo izkoristke tudi do 25%, v serijski proizvodnji pa med 15 in 17.5%. • najtanjše sončne celice so zgrajene iz bakrovega indijevega diselenida ali kadmijevega telurida- indij zelo drag, kadmij zelo strupen, strupeni tudi plini v sami proizvodnji.+ bolje absorbirajo sončno svetlobo, izkoristek pa s časom ne upada.
Grätzlove sončne celice- posnemajo sistem delovanja fotosinteze+ nizka cena, okolju prijazni materiali ter stalno naraščanje izkoristka – danes znaša najvišji laboratorijski izkoristek 11%. • organske sončne celice-nizki izkoristki, neobstojni pod zunanjimi pogoji+nizka cena Grätzlove sončne celice
Moduli sončnih celic • Posamezna sončna celica je sposobna tvoriti enosmerni električni tok nizke napetosti, zato jih med seboj zaporedno povežemo v module • Ker celotna površina modulov ni prekrita s sončnimi celicami, je njihov izkoristek nižji v primerjavi s samimi celicami. Zgradba fotonapetostnega modula.
Praktični del projektne naloge • Naredili smo približen izračun, ki nam je povedal koliko energije bi lahko s sončnimi elektrarnami proizvedli v TMS-ju. • Za sončno elektrarno velikosti 1,22492m² smo izmerili maksimalno količino energije, ki jo lahko proizvedemo ob sončnem, meglenem, delno oblačnem, ali močno oblačnem vremenu (vpliv dežja je minimalen in smo ga zanemarili) • S pomočjo strani Sončni kalkulator smo izračunali povprečni kot sončnih žarkov na območje Bistre, za vsak mesec v letu.
Končna formula, s katero smo izračunali koliko energije bi lahko s sončnimi elektrarnami proizvedli v TMS-ju- P=P˳×cos(Az-25°)×cos(uk-43°) • Ugotovili smo da bi muzej z elektrarno površine 1,22492m² letno proizvedel približno 32,6kWh. • Če bi imel sončne elektrarne na vseh strehah obrnjenih proti JV (skupna površina približno 3102m²) pa bi lahko proizvedli 82,5MWh. • Namen raziskave je bil ugotoviti učinkovitost sončnih elektrarn.
Viri • Enciklopedija znanosti. 2000. Ljubljana: Slovenska knjiga. • Soklič, A. 2011. Nanos in morebitni vpliv samočistilne tanke plasti TiO2-SiO2 na izkoristek fotonapetostnega modula. Diplomsko delo: Univerza v Novi Gorici. • Lorencon, R. 1996. Elektronski elementi in vezja. Ljubljana: Studio Maya. • http://www.solar-plus.si/soncne/zgodovina/ • http://www.soncna-elektrarna.eu/taxonomy/term/12/all
Jan Novak • Jure Špan • Tina Rabič • MancaMarcelan • Tina Prešeren • Urša Matičič • Klara Korenčan • MihaBernat • Živa Jarh • Matej Podgornik Milosavljevič • Manca Hafner • Anja Štangar • Rok Križaj Sodelovali • Pia Hočevar Mucić • Vasilije Marojević • Matevž Zlatnar • Tilen Kodrin • Črt Olup • Jure Vozel • Martin Cesar • Vita Vovk • Eva Drevenšek • Tilen Hojč