190 likes | 416 Views
Astronomsko društvo Vega. Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov. Vir:http://www.nasa.gov/topics/universe/features/wmap_five.html. predstavitev za uporabnike teleskopov Gregor Vertačnik Ljubljana, december 2009. Kazalo. Kje opazovati nočno nebo? Večzvezdje Mizar-Alkor
E N D
Astronomsko društvo Vega Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov Vir:http://www.nasa.gov/topics/universe/features/wmap_five.html predstavitev za uporabnike teleskopov Gregor Vertačnik Ljubljana, december 2009
Kazalo • Kje opazovati nočno nebo? • Večzvezdje Mizar-Alkor • Dvozvezdje Albireo • Razsuta kopica Gostosevci • Kroglasta kopica M13 • Orionova meglica • Andromedina galaksija
Kje opazovati nočno nebo • šibke zvezdne objekte, še posebej tiste z zelo nizko površinsko svetlostjo (galaksije, meglice) lahko dobro opazujemo le iz krajev s temnim nočnim nebom • svetlobno onesnaženje je vsako onesnaženje nočnega neba z umetno svetlobo • največ svetlobnega onesnaženja je v urbanih območjih razvitih držav (ZDA, Nemčija, Velika Britanija …) • najmanj svetlobnega onesnaženja je v zelo redko naseljenih območjih (gore, puščave, Arktika, Antarktika)
Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod ponoči. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlobno_onesna%C5%BEenje
svetlost neba lahko ocenimo s prostim očesom prek mejne magnitude zvezd ali Bortlove lestvice vidnosti nebesnih objektov • na najbolj temnem nebu (1. razred v Bortlovi lestvici) je mejni sij še vidnih zvezd med 7,6 m in 8,0 m: • M33 je vidna s neposrednim gledanjem • vidni zodiakalna svetloba in odsvit (“gegenschein”) • Rimska cesta v predelu Škorpijona in Strelca meče sence za objekti • nad obzorjem je viden zelenkast nočni sij neba, ki nastane visoko v atmosferi
pri opazovanju površinsko svetlih objektov (planetov in Lune) je bistvenega pomena razločljivost (“seeing”) • omejena vidljivost je posledica loma svetlobe v atmosferi na prehodih iz hladnega v topli kos zraka in obratno (turbulenca!) • ob slabi vidljivosti je slika objektov razmazana, podrobnosti so zabrisane • v naših krajih je vidljivost zelo redko odlična, zato je treba običajno čakati (več minut) za trenutek z mirno sliko (potrpežljivost se pogosto izplača!) • na splošno je vidljivost boljša ob morju ter visoko v gorah Simulacija izgleda Saturna pri pogledu skozi 30-cm teleskop pri odlični (levo) in slabi vidljivosti (desno). Vir: http://astronomy.concreteairship.com/martin-lewicki/saturnseeing.htm
Večzvezdje Mizar-Alkor • najbolj znano večzvezdje na nebu • s prostim očesom par zvezd (2,2 m / 4,0 m) na sredi oj Velikega voza (razdalja 12’) • teleskop razkrije dvozvezdje Mizar (14’’) (2,3 m / 4,0 m) • iz naših krajev vidno vse leto Mizar-Alkor. Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Mizar_Alcor.png/586px-Mizar_Alcor.png
° Veliki voz. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Veliki_medved_%28ozvezdje%29
Dvozvezdje Albireo • v poletnem ozvezdju Labod • za mnoge najlepši par zvezd na nebu (morda 3,1 m, rumena 5,1 m) • navidezni razmik 35’’ • oddaljenost 380 sv. let, razmik 4000 a.e. • vidno vse leto, najslabše pozimi in spomladi
Poletni trikotnik in Albireo. Vir: http://my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/MilkyWay.html
Razsuta kopica Gostosevci • tudi Plejade/Subaru • najsvetlejša razsuta kopica na nebu • v ozvezdju Bika • množica mladih modrikastih zvezd 440 svetlobnih let od nas • najlepše vidno jeseni in pozimi Gostosevci. Vir: http://hubblesite.org/newscenter/archive/releases/2004/20/image/a/, avtor: NASA, ESA, AURA/Caltech, Palomar Observatory
Pot do Plejad (M45) in meglice Rakovice (M1). Vir podlage: http://www.utahskies.org/deepsky/constellations/maps/taurus.jpg
Kroglasta kopica M13 • najsvetlejša kroglasta kopica severnega neba • gruča več stotisoč zvezd • “na meji” vidnosti s prostim očesom, m = 5,8 • premer 145 sv. let, oddaljenost 25.000 sv. let • teleskop pokaže svetlo megličasto jedro in posamezne zvezdice na robu • v ozvezdju Herkula, najlepše vidna od pomladi do jeseni Kroglasta kopica M13. Avtorske pravice: N.A.Sharp, REU program/NOAO/AURA/NSF , vir: http://www.noao.edu/image_gallery/html/im0551.html
Pot do planetarne meglice M57 in kroglaste kopice M13. Vir podlage: http://z.about.com/d/space/1/7/j/K/hercules.gif
Orionova meglica • najlepša in najsvetlejša meglica (3,0 m) na našem nebu • porodnišnica zvezd • oddaljenost 1300 sv. let, premer 24 sv. Let • šestzvezdje Trapez • v slabših pogojih viden le osrednji del meglice, skrajni zunanji deli le na fotografijah • najlepša vidna pozimi Orionova meglica. Foto: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec
Pot do Orionove meglice (M42). Vir podlage: http://www.astronomy.net/constellations/orion.html
Andromedina galaksija • Nam najbližja spiralna galaksija, oddaljena 2,5 milijona sv. Let • Vidna s prostim očesom kot oblaček (m = 3,4) • Vsebuje bilijon zvezd • Vidna od strani, podrobnosti vidne v večjih teleskopih • Satelitski galaksiji M32 in M110 • Vidna vse leto, najslabše spomladi Andromedina galaksija s spremeljevalkama. Avtor: John Lanoue, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
Lega Andromedine galaksije. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
Viri in literatura • http://en.wikipedia.org/wiki/Mizar_%28star%29 • http://www.astropix.com/HTML/C_SPRING/BIGDIP.HTM • http://en.wikipedia.org/wiki/Pleiades_%28star_cluster%29 • http://en.wikipedia.org/wiki/Messier_13 • http://en.wikipedia.org/wiki/Orion_Nebula • http://en.wikipedia.org/wiki/Albireo • http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy • http://my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/MilkyWay.html