90 likes | 273 Views
REFORMA ODPRAVNINSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI. Milan Vodopivec Prispevek za konferenco : “ REFORMA TRGA DELA: NOVE PRILOŽNOSTI ZA BOLJŠI JUTRI ” Ljubljana, september 2012. Ka žipot. Razlogi za reformo – sedanji sistem odpravnin: zavira rast produktivnosti povzroča dualnost trga dela
E N D
REFORMA ODPRAVNINSKEGA SISTEMA V SLOVENIJI Milan Vodopivec Prispevekzakonferenco: “REFORMA TRGA DELA: NOVE PRILOŽNOSTI ZA BOLJŠI JUTRI” Ljubljana, september 2012
Kažipot • Razlogi za reformo – sedanji sistem odpravnin: • zavira rast produktivnosti • povzroča dualnost trga dela • vodi do neizplačevanja odpravnin • se odpoveduje sinergiji, ki jo prinaša povezava z zavarovanjem za brezposelnost • Dva alternativna predloga reforme odpravnin • vpeljava avstrijskega modela • vpeljava integriranega, »dvostebrnega« sistema zavarovanja za brezposelnost
1. Razlogi za reformo Sedanji odpravninski sistem: • Zavirarast produktivnosti, ker omejuje mobilnost na trgu dela. Oviran jetehnološkinapredek–manj tehnoloških izboljšav in novih izdelkov, manj inovacij: • Bartelsmanet al. 2005, študija o ZDA in Nemčiji, • Autoret al. 2007 o ZDA, • Bassaniniet al. 2009 terCinganoet al. 2010 o državah OECD.
Razlogi za reformo (2) Sedanji odpravninski sistem: • Povzročadualnosttrgadelain s tem znižujezaposlenost, predvsemmladih (Holzmann in Vodopivec 2012, Blanchard 2000). • Vodi do neizplačevanjaodpravnin, npr. pri stečajih, in slabša možnosti za obstoj podjetij. Leta 2000 je ena tretjina odpravnin ostala neizplačana (Vodopivecin Dolenc 2009).
Razlogi za reformo (3) • Sedanji odpravninski sistem se odpoveduje sinergiji, ki jo prinaša povezanost odpravnin z zavarovanjemzabrezposelnost. • Primer Kanade in ZDA:pravica do nadomestilaza brezposelnost nastopipoiztekuobdobja, kiga »pokriva« izplačiloodpravnine.
Stopnje ustvarjanja in zapiranja delovnih mest, devetdeseta leta Vir: Bartelsman, Haltiwanger in Schweiger (2008).
2. Dva alternativna predloga reforme odpravnin • Vpeljava avstrijskega modela: • Delodajalci sproti vplačujejo prispevke vsem delavcem na njihove osebne odpravninskeračune. • Sredstva so na voljo zanadomestilain zapokojnine. • 0,58 odstotna prispevnastopnja bi ohranila nespremenjenstrošekodpravnin (Dolenc in Vodopivec 2012).
Dva alternativna predloga reforme odpravnin (2) (2) Vpeljavaintegriranega, »dvostebrnega«sistemazavarovanjazabrezposelnost: • prvisteber: osebniračunidelavcev (vzpostavljen s konverzijosedanjegaodpravninskegasistema), • drugi steber: t. i. solidarnostnisklad – modificiranisedanjisistemzavarovanjazabrezposelnost.
Primerjava prednosti, ki jih prinašata alternativna predloga