PREDLOG ZSRT-1

1. PREDLOG ZSRT-1 Marko Podrekar, sekretar Sektor za turizem Direktorat za turizem in internacionalizacijo Medvode, 17.11.2012

2. Turizem v Sloveniji v osmih mesecih leta 2012 Banka Slovenije, izvoz potovanj jan – jul 2012/2011: + 3 % Vir: SURS, začasni podatki

3. ZAKON O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA - 1

6. POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA - 1

7. 1. del(temeljna načela in osnovni pojmi) V predlogu zakona bodo, za razliko od osnutka zakona, še naprej opredeljeni tudi počitniška hiša in počitniško stanovanje ter stalni privez v turističnem pristanišču, saj bodo uporabniki še naprej zavezanci za plačilo turistične takse.

8. 2. del(način strateškega načrtovanja na nacionalni ravni in sredstva) • Predlog zakona ne vsebuje več zahteve za vsakoletno pripravo turistične politike kot izvedbenega dokumenta za pripravo strategije, saj se je pokazalo, da se s tem aktivnosti na področju razvojnega načrtovanja podvajajo in da to tudi ni več v skladu z predpisom, ki sistemsko ureja razvojno načrtovanje. • Namesto turistične politike bo minister, pristojen za turizem, sprejemal letni operativni načrt izvajanja Strategije razvoja turizma Slovenije, s katerim bo opredelil kratkoročne cilje, ukrepe in aktivnosti za spodbujanje razvoja turizma ter določil za to potrebna sredstva v okviru potrjenega proračuna, česar pa ni potrebno posebej urejati z zakonom, saj sodi med redne delovne naloge ministrstva.

9. 2. del(način strateškega načrtovanja na nacionalni ravni in sredstva) • Predlog zakona opredeljuje tudi nosilce izvajanja ukrepov in aktivnosti strategije na nacionalni ravni. • V tem okviru določa, da dejavnost nacionalne turistične organizacije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije na domačem in tujih trgih izvaja javna agencija za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, razvoja podjetništva in internacionalizacijo ter določa njene naloge. • V tem delu predlog dosledno sledi določbam Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 57/12 z dne 19. 7. 2012).

10. 2. del(način strateškega načrtovanja na nacionalni ravni in sredstva) • V predlogu zakona sta določena tudi način in možnosti za sodelovanje drugih pravnih oseb javnega in zasebnega sektorja pri izvajanju posameznih ukrepov in aktivnosti. To se nanaša na podeljevanje javnega pooblastila in na podeljevanje statusa za delovanje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma na nacionalni ravni in v okviru turističnega območja. • Da bi pravne osebe, kar se še posebej nanaša na turistična društva, lažje pridobivala status za delovanje v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma v okviru turističnega območja, je zahteva, da mora prosilec pridobiti soglasje občin v okviru turističnega območja nadomeščena z zahtevo, da mora pridobiti soglasje občin ali občine, na območju katere je sedež pravne osebe.

11. 3. del(okvir načrtovanja in izvajanja spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja) • Posebej so določeni namenski viri financiranja spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja (del koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, turistična taksa), ki so prihodek občine, ter na tej podlagi določeni nameni, za katere se posamezni namenski vir lahko porabi (vlaganja v skupno turistično infrastrukturo, opravljanje dejavnosti in storitev, katerih izvajanje je v javnem interesu). • Predlog zakona posebej opredeljuje odgovornost občine, da zagotovi izvajanje teh dejavnosti in storitev in namensko porabo namenskih virov financiranja spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja.

12. 4. del(turistična taksa) • Določanje višine turistične takse ne temelji več na zmnožku med vrednostjo točke in številom točk, ki ga določi občina. Namesto tega je v predlogu zakona naveden le najvišji možni znesek turistične takse, izražen v evrih. Predlagano je, da ta znaša 1,3 EUR, občine pa se bodo same odločile, ali bodo višino turistične takse določila v tem ali nižjem znesku. • Pri oprostitvah plačila turistične takse je novost ta, turisti v kampih ne bodo več deležni 50 % oprostitve plačila turističen takse.

13. 4. del(turistična taksa) • Predlog zakona, za razliko od osnutka, ponovno ureja zaračunavanje turistične takse za lastnike počitniških hiš in stanovanj ter plovil, vendar so glede na veljavno ureditev na tem področju predvidene pomembne spremembe. • Glede na ugotovljene slabosti se način zaračunavanja spreminja tako, da bo po novem temeljil na plačilu te takse v pavšalnem letnem znesku na temelju prijavljenega števila ležišč ob možnosti plačila tudi po dejanskem številu nočitev. Predlog zakona določa tudi lestvico za plačilo te takse in njen najvišji možni znesek (250 EUR). Podobna ureditev je predlagana tudi za lastnike plovil v marinah. Način zaračunavanja te takse bodo občine podrobneje uredile v svojih aktih.

14. 5. del(pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turističnega vodenja) • Najpomembnejša novost je poenostavitev pogojev za pridobitev pravice do opravljanja dejavnosti organiziranja ali prodaje turističnih aranžmajev. • V osnutku zakona je bilo predlagano, da se ukine tudi obveznost pridobivanja licenc, vendar je ob presoji argumentov v javni razpravi pretehtala odločitev, da te licence v predlogu zakona ostanejo. Zagotavljajo namreč določeno dodatno urejenost tržišča, vodenje registra izdanih licenc pa večjo preglednost področja. Med drugimi evropskimi državami je velika večina takih, v katerih so licence obvezne. Licence so še posebej pomembne za turistične agencije, ki poslujejo v drugih državah na temelju akreditacije. • Predlog zakona ne vsebuje več zahtev glede izobrazbenega pogoja in delovnih izkušenj za vodenje dejavnosti in zastopanja organizatorja potovanj in turističnega agenta v pravnem prometu in zahteve, da ima organizator garancijo ali dokazilo o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti.

15. 5. del(pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turističnega vodenja) • Predlog zakona med pogoji za pridobitev licence za dejavnost organiziranja turističnih aranžmajev ne vsebuje več zahteve za predložitev garancije ali dokazila o zavarovanju za povrnitev škode zaradi neizvajanja ali neustreznega izvajanja pogodbenih obveznosti.

16. 5. del(pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turističnega vodenja) • Spremembe so tudi na področju turističnega vodenja in spremljanja. Poklic »turistični spremljevalec« (pravilneje bi bilo »vodja poti«), je dereguliran in pogoji zanj niso več predpisani, je pa pri izvedbi turističnega aranžmaja obvezna prisotnost osebe, ki izvaja te naloge ali spremstvo turističnega vodnika. Poklica turističnega spremljevalca oziroma vodje poti ne regulira več nobena druga evropska država in za regulacijo tudi ni utemeljenih razlogov. • Poklic turističnega vodnika v predlogu zakona ostaja reguliran, saj bi v nasprotnem primeru turistični vodniki, ki spremljajo skupine domačih gostov tujino, v državah, kjer to predpisi zahtevajo, pristojnim organom mnogo težje dokazovali svojo strokovno usposobljenost.

17. 5. del(pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turističnega vodenja) • Skladno z Zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij predlog zakona po novem kot pristojni organ za izvajanje nalog, kot so izdaja potrdil slovenskim državljanom o poklicni usposobljenosti v RS, izdaja potrdil pravnim osebam o zakonitem opravljanju dejavnosti v RS, vodenje evidenc in statističnih podatkov, upravno sodelovanje z drugimi pristojnimi organi držav pogodbenic itd., na področju dejavnosti turističnega vodenja v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic določa ministrstvo, pristojno za turizem.

18. 5. del(pogoji za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turističnega vodenja) • Predlog zakona ne vsebuje več določbe o opravljanju dejavnosti turističnih športnih storitev in vodenje turistov pri organiziranih športnih aktivnostih na pridobitni podlagi. • Ker je namen urejanja tega področja izključno zagotavljanje splošne varnosti gostov pri izvajanju teh storitev, to vprašanje tudi ne sodi v zakon, ki ureja spodbujanje razvoja turizma. Ker tega področja ni mogoče urejati s predlaganim zakonom, bo predlagatelj pripravil predlog dopolnitve Zakon o splošni varnosti proizvodov tako, da bo ta zajemal tudi splošno varnost storitev.

19. Predlogi, vprašanja,…

20. Hvala za vašo pozornost Marko.podrekar@gov.si