1 / 24

POMEN IN POTENCIAL HIDROENERGIJE V SLOVENIJI

TEMATSKA KONFERENCA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE. POMEN IN POTENCIAL HIDROENERGIJE V SLOVENIJI. mag. Djordje Žebeljan Ljubljana, 21. januar 2010. EU energetska politika. Kopenhagen:pravno nezavezujoč dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov

darby
Download Presentation

POMEN IN POTENCIAL HIDROENERGIJE V SLOVENIJI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. TEMATSKA KONFERENCA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE POMEN IN POTENCIAL HIDROENERGIJE V SLOVENIJI mag. Djordje Žebeljan Ljubljana, 21. januar 2010

  2. EU energetska politika • Kopenhagen:pravno nezavezujoč dogovor glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov • Energetska učinkovitost je ključnega pomena • Cilji 2020: pospešitev razvoja in proaktivna podpora ukrepom • Vizija 2050: razvoj nove generacije tehnologij je ključnega pomena • Ukrepi za industrijo na nacionalnem, EU in globalnem nivoju

  3. DOSEGANJE CILJEV OVE PO EVROPSKIH DIREKTIVAH • 25% delež OVE v končni porabi energije v Sloveniji do 2020 (danes znaša delež ca 16,2%). Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov mora biti v nacionalno zakonodajo prenesena do 5. decembra 2010. • Direktiva 2001/77/ES ter cilj doseganja 12 % deleža OVE v primarni energiji in pokrivanje 33,6 % deleža električne energije s proizvodnjo iz OVE do leta 2010 (odvisnost od hidroloških razmer).

  4. URESNIČITEV ZASTAVLJENIH CILJEV • Do 2020 je potrebno zgraditi dodatne proizvodne objekte in proizvesti 3.146 GWh el. energije iz OVE. • Če bi izvedli vse OVE projekte iz 1. in 2. prioritete razvojnih projektov skupine HSE do 2020 bi pridobili ca 2.429 GWh iz OVE, od tega je realno pričakovati le 1.433 GWh (brez polovice HE na sr. Savi, HE na Muri, HE Kobarid in HE Kamno, najmanj polovica HE na Indrijci). • Primanjkuje torej ca 1.713 GWh iz OVE.

  5. Časovnica na ravni vlade RS • Nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo: priprava v prvi polovici 2010, sprejem na vladi in posredovanje Evropski Komisiji junija 2010(Direktiva 2009/28/ES in Odločba EK št. 2009/548/EC). • V letu 2010 nov Nacionalni energetski program. • Prenos podnebno-energetskega svežnja v nacionalni pravni red v letu 2010 (25-20-20). • Slovenija bo pripravila in sprejela tudi Zakon o podnebnih spremembah, ki bo opredelil srednje in dolgoročne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 in 2050. • Sprejem Zakona o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor je predviden v prvi polovici leta 2010. Namen - učinkovitejše umeščanje prednostnih nacionalnih infrastrukturnih projektov v prostor in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

  6. STRUKTURA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OVE V SLOVENIJI IN EU-27

  7. Inovacijska veriga za proizvodne tehnologije OVE Vir: IEA, 2008.

  8. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI Vir: Agencija za energijo: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2008.

  9. Ocenjeni hidroenergetski potencial v Sloveniji Tehnični hidroenergetski potencial: Ekonomsko izvedljivo Celotna inštalirana moč hidroelektrarn v Sloveniji: 19.400 GWh / leto 9.100 GWh 6.500GWh/leto* 819 MW HIDROENERGETSKI POTENCIAL V SLOVENIJI Trenutno izkoriščamo 4.130 GWh/leto ali približno 45% tehnično razpoložljivega potenciala.

  10. Hidropotencial in projekti v Sloveniji

  11. Izkoriščenost slovenskih rek Vir: SURS.

  12. Hidrološke značilnosti slovenskih rek • Drava in Mura imata snežni režim: visoki vodostaji poleti (v času taljenja ledenikov) in nizki pozimi. Drava ima visok vodni pretok tudi novembra, ko jo napolnijo jesenska deževja širokega alpskega zaledja. • Pri reki Savi, Soči in Savinji v gornjem toku prevladuje snežno-dežni režim, z izrazitim visokimi vodostaji spomladi in malo manj izrazitim jeseni ter nizkimi poleti in pozimi. • V spodnjem toku Save in Soče pa prevladuje dežni-snežni režim, z značilnimi visokimi vodostaji v jesenskem in pomladanskem obdobju. • S hidrološkega vidika se karakteristike vodotokov v Sloveniji dopolnjujejo in omogočajo sorazmerno dobro izravnavo v smislu energetske izrabe skozi vse leto. ODVISNOST OD HIDROLOŠKIH RAZMER!

  13. PRILAGAJANJE TRŽNIM RAZMERAM Upad porabe električne energije

  14. POGLAVITNI RAZVOJNI PROJEKTI SKUPINE HSE NA HIDROLOŠKEM PODROČJU • veriga HE na spodnji Savi • veriga HE na srednji Savi, • rekonstrukcija HE Zlatoličje, HE Formin, • veriga HE na Idrijci, • HE Učja, rekon. HE Doblar 1, HE Kobarid, HE Kamno, • HE na reki Muri • ČHE Avče in ČHE Kozjak! Izpolnjevanje ciljev OVE, zmanjšanje emisij, povečanje samostojnosti, zanesljivosti, stabilnosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo... Rezerva/shranjevanje in potencial doseganja ugodnih poslovnih rezultatov...

  15. Veriga HE na srednji Savi • Veriga 9 (oz. 10) HE na srednji Savi: Ježica (Tacen, Gameljne), Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnica, Ponoviče, Renke, Trbovlje, Suhadol + ČHE Požarje. • HSE je dobil koncesijo za energetsko izrabo srednje Save v decembru 2005. • Razpoložljivi bruto padec za energetsko izkoriščanje sr. Save je 117 m. • Inštalirana moč: 317,8 MW, • Proizvodnja električne energije: 1.029 GWh • Predviden čas izgradnje: 2009-2025

  16. Veriga HE na spodnji Savi • Veriga 5 HE Boštanj, Blanca, Krško, Brežice, Mokrice. • Veriga HE na spodnji Savi predstavlja dodatnih 190 MW moči. • Povprečna letna proizvodnja električne energije: 716 GWh. • Predstavljajo 21 % obstoječe proizvedene energije v hidroelektrarnah v Sloveniji. • Obdobje izgradnje: 2002 – 2018. HE Blanca HE Boštanj

  17. Veriga HE na reki Muri • DEM so dobile koncesijo za energetsko izrabo Mure. • Ekološka sanacija in energetska izraba Mure sta nujna pri preprečevanju poplav, zniževanju podtalnice in poglobitvi rečne struge... • Razpoložljivi bruto padec za energetsko izkoriščanje obmejne reke Mure je 48m, med Sladkim vrhom in akumulacijskim bazenom Hrastje. • Dogovori o številu, velikosti ter lokaciji hidroelektrarn še potekajo. Ena izmed variant • Instalirana moč: 40 MW • Srednja letna proizvodnja: 250 GWh • Pričakovano obdobje izgradnje: 2010-2038

  18. HE na Idrijci Razpoložljivi bruto padec za energetsko izkoriščanje reke Idrijce je 129 m, 122 MW /212 GWh 122 MW & 212 GWh Še odprta debata o številu, velikosti ter lokaciji hidroelektrarn.

  19. Male hidroelektrarne • Slovenija ima preko 399 mHE v javni in zasebni lasti. • Skupna moč znaša približno 90 MW s približno letno proizvodnjo 290 GWh. • Delež proizvodnje iz mHE v povprečni letni proizvodnji el. energije iz HE (3200 GWh/l) je nižji od 10 %. • Možnega potenciala je še za 180 MW, z ocenjeno letno proizvodnjo okoli 500 GWh.

  20. ČRPALNA HIDROELEKTRARNA KOZJAK Kozjak se nahaja ob reki Dravi, 25 km zahodno od Maribora in 2,2 km gorvodno od obstoječe HE Fala. • Instalirana moč: 2 x 200 MW • Srednja letna proizvodnja: 860 GWh • Obdobje izgradnje: 2011 - 2015

  21. OKOLJSKA POLITIKA HSE • električno energijo proizvajati z minimalnimi vplivi na okolje, • spoštovati vse zakonske norme in priporočila, • uvajati najboljše tehnologije, ki so na voljo, da so vplivi na okolico čim manjši, • spodbujati razvoj obnovljivih virov električne energije, • doseči partnerski odnos z lokalnimi skupnostmi in skupaj reševati okoljske probleme in načrtovati trajnostni razvoj proizvodnje električne energije,

  22. KLJUČNI MEJNIKI POSTOPKA UMEŠČANJA HE V PROSTOR Postopek DPN Komunikacijska podpora Okoljska dokumentacija Projektna dokumentacija Investicijska dokumentacija Predhodne študije Izdelava idejne zasnove Idejni projekt Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja Gradbeno dovoljenje Dokument identifikacije investicijskega projekta Predinvesticijska zasnova Investicijski program Analiza stroškov in koristi Program komuniciranja Celostna podoba projekta Komunikacijska podpora – faza priprave DPN (odnosi z mediji, delavnice, inf. sestanki v lokalnih skupnosti) Priprava gradiv za JR Komunikacijska podpora - JR Komunikacijska podpora – faza priprave pDPN (odnosi z mediji, delavnice) Pobuda za izdelavo DPN Osnutek DPN - smernice za načrtovanje Izdelava strokovnih rešitev s študijo variant Dopolnitev DPN Javna razgrnitev osnutka DPN Uskladitev predloga DPN Sprejem DPN Odločba o potrebnosti izvedbe CPVO Izdelava okoljskega poročila OP Sprejemljivost vplivov na okolje in potrditev OP Javna razgrnitev OP Potrditev okoljske sprejemljivosti DPN

  23. PRILOŽNOSTI pospešitev gradnje velikih hidroelektrarn – ekonomska upravičenost; zanesljiva energija po dostopnih cenah - temelj gospodarstva: nove uredbe za večjo podporo proizvodnji iz OVE; izboljšanje poplavne varnosti in zagotavljanje varnejšega obratovanja EES Slovenije; izboljšanje bivalnega okolja (rekreacija); delež domačega gospodarstva v projektu je preko 80 %; OVIRE zapleti pri pridobivanju koncesije za rabo vode; uskladitev prostorskih aktov, pridobivanje ostalih dovoljenj in soglasij; sprejete neusklajene uredbe: kot so Qes, financiranje, dolgotrajni postopki za umeščanje v prostor…. Natura 2000: območja zajemajo 36 odstotkov površine Slovenije; ekološka pomembna področja; Priložnosti ter ovire pri gradnji hidroelektrarn KOMPROMIS MED ENERGETIKO IN OKOLJEM!

  24. Optimizacija vseh razpoložljivih energetskih resursov je ključ do trajnostne oskrbe Slovenije z električno energijo HVALA ZA POZORNOST!

More Related