Velikost, obseg in vloga NVS v Sloveniji

1. Velikost, obseg in vloga NVS v Sloveniji Dr. Andreja Črnak Meglič

2. Organizacije, ki sodijo v NVS, so: • Pravno-formalno registrirane in organizirane • Privatne, institucionalno ločene od države • Neprofitno distributivne • Avtonomno vodene • Prostovoljne (vključujejo pomemben delež prostovoljnega dela)

3. Tipi NVO v Sloveniji • Društva • samostojne, prostovoljne organizacije, v katere se ljudje združujejo, da bi uresničevali skupno določene interese. • Ustanove • Organizacije, ustanovljene, da bi upravljale za poseben namen vezano premoženje. • Zasebni zavodi • So oblika organizacij, ki delujejo v vzgoji in izobraževanju, znanosti, kulturi, športu, zdravstvu, socialnem varstvu, otroškem varstvu, invalidskem varstvu ali drugih dejavnostih, pri katerih cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. • Cerkvene organizacije • Prostovoljna neprofitna združenja fizičnih oseb, ki se združujejo predvsem zaradi enakega verskega prepričanja in izpovedi vere. V svojem okviru lahko na podlagi neprofitnih meril opravljajo dejavnosti splošnega ozr. Posebnega družbenega pomena. • Število registriranih NVO na dan 31.3.2005: • 19.069 društev,149 ustanov,449 privatnih zavodov • 645 cerkvenih organizacij,22 neprofitnih zadrug

4. Obseg in vloga NVO v posamezni družbi je rezultat zgodovinskega razvoja, politične kulture in tradicije ter političnih konfliktov med ključnimi političnimi akterji.

5. Razvoj NVO v Sloveniji • Pred II. Svetovno vojno je v Sloveniji obstajalo 8000 NVO. (1938-6014 društev in 1677 zadrug.) • Štiri obdobja povojnega razvoja: • Obdobje državnega socializma - dominacija političnega sistema nad civilno družbo; društva kot edini dovoljen tip NVO. • Obdobje samoupravnega socializma v 70. – interesna združenja kot način uveljavljanja najširših družbenih interesov pod okriljem SZDL; široke možnosti za ustanavljanje društev, slabljenje kontrole. • Obdobje novih družbenih gibanj v 80. – civilna družba kot alternativa uradni politični strukturi. Po letu 1988 proces diferenciacije znotraj civilne družbe – velik del protagonistov novih družbenih gibanj se je integriral v strankarski in kasneje državni establishment. • Obdobje tranzicije po 90. – novi tipi NVO (ustanove, privatni zavodi, cerkvene organizacije), intenzivna rast, v pretežni meri organizacije, ki odražajo določene interese (expressive function) in le v manjši meri servisne organizacije(service function)

6. Število NVO v Sloveniji v obdobju 1965 do 2005

7. 1. Število NVO 2. Prihodki NVO: V deležu od BDP Povprečni prihodki NVS na organizacijo Struktura prihodkov po virih 3. Zaposleni in prostovoljci v NVO: Delež od vseh zaposlenih Prispevek prostovoljcev glede na prispevek zaposlenih v NVO 4. Struktura NVS Kazalci obsega in strukture NVS

8. Število NVO v Sloveniji • 20 NVO na 1000 prebivalcev.

9. Prihodki NVO

10. Delež prihodkov NVO v DBP

11. Delež prihodkov NVO v DBP v posameznih državah v letu 1995

12. Povprečna višina prihodkov društev na organizacijo v letu 1996 in 2004

14. Glavni viri prihodkov NVO v Sloveniji in v 32 državah sveta

16. Zaposleni in prostovoljci v NVO

17. Delež organizacij, ki niso imele zaposlenih v letu 2004 po tipih organizacij

19. Delež zaposlenih in prostovoljcev v NVS glede na vse zaposlene v letu 2004

20. Skupen obseg ur, ki jih opravijo prostovoljci v NVO • Podatke iz ankete smo posplošili na celotno število NVO. Tako izdelana ocena kaže, da so prostovoljci v slovenskih NVO v letu 2004 opravili 1,3 milijona ur, kar pomeni, da so opravili obseg dela, ki ustreza 7.125 polno zaposlenih delavcev. • Vrednost tega dela preračunana v vrednost ure študenstskega dela (800 Sit/uro) pomeni, da je bila vrednost dela prostovoljcev v letu 200411,9 miljarde Sit.

21. Zaposleni in prostovoljci v NVO v 35 državah sveta

22. Struktura NVS

24. Vzorec glede na dejavnost, ki predstavlja največji delež Izobraževanje Zdravstvo Socialno varstvo Kultura, šport Uravnoteženo vse dejavnosti Države Belgija, Irska, VB ZDA, Nizozemska Avstrija, Francija, Nemčija, Španija Švedska, Slovenija Avstrija, Finska Struktura NVS v različnih državah

25. VLOGA NVS

26. Vloga neprofitno-volonterskega sektorja (NVS) pri produkciji kolektivnih dobrin in storitev (R. Krammer)

27. Vloga NVS v Sloveniji • Vloga NVS pri produkciji javnih dobrin in storitev se v obdobju tranzicije glede na predhodno obdobje ni spremenila -komplementarna vloga. • Obstajajo razlike glede na področja: • Šport –primarna vloga • Kultura in socialno varstvo- komplementarna vloga • Šolstvo, raziskovanje, zdravstvo- na teh področjih se NVO kot organizacije, ki zagotavljajo servisne storitve skorajda ne pojavljajo.

28. Obseg in vloga NVS je tudi rezultat specifične “delitve dela”, ki se je izoblikovala med različnimi sektorji znotraj sistema blaginje.

29. Sistemi blaginje • Koncept sistema blaginje je koncept, ki “vključuje različne sektorje, javnega, komercialnega, nevladnega in neformalnega ter odnose med njimi, ki nastajajo pri upravljanju, financiranju, proizvodnji in distribuciji dobrin in storitev”.

30. Tipi sistema blaginje

31. Pluralizacije sistema blaginje v Sloveniji? • Uporabe posameznih strategij pluralizacije sistema blaginje so bile v različnih državah različne. Odvisne so bile: • od zgodovinskega razvoja in tipa sistema blaginje,ki se je izoblikoval v posameznih državah Kot kažejo analize trenutni sistem blaginje v Sloveniji predstavlja kombinacijo konzervativno-korporativističnega in socialnodemokratskega tipa.

32. Pluralizacije sistema blaginje v Sloveniji? • političnih odločitev vladajočih struktur v katero smer modela naj bi spremembe potekale. Smer razvoja je začrtana s sprejemom Zakona o javno zasebnem partnerstvu, ki omogoča prednost komercialnega pred nevladnim sektorjem.

33. Pluralizacije sistema blaginje v Sloveniji? • razmerja moči med političnimi akterji tudi akterji v civilni družbi. Med akterji v civilni družbi v Sloveniji lahko identificiramo: • šibak in fragmentiran nevladni sektor, • nezainteresirane, sicer avtonomne sindikate, • katoliško cerkev kot enega pomembnih delov civilne družbe, ki bo zaradi ugodnega materialnega položaja zasedla svoje mesto prek javno-zasebnega partnerstva.