1 / 18

PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI. Podatke zbira Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. Podatki so iz dokumenta Letni Energetski Pregled (LEP) za leto 2006. LEP je namenjen spremljanju izvajanja energetske politike v Sloveniji.

neorah
Download Presentation

PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI Podatke zbira Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. Podatki so iz dokumenta Letni Energetski Pregled (LEP) za leto 2006. LEP je namenjen spremljanju izvajanja energetske politike v Sloveniji. Cilji so opredeljeni v Nacionalnem energetskem programu. Nacionalni energetski program je v soglasju z Zeleno knjigo EU. Cilji: Konkurenčnost energetskih podjetij, gospodarstva in države. Zanesljivost pri zagotavljanju energetskih storitev. Trajnostni razvoj energetike in zmanjšanje vplivov na okolje. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  2. ENERGETSKA BILANCA IN GLAVNI KAZALCI, LETO 2006 1. Skupna oskrba z energijo je v letu 2006 znašala 7,32 Mtoe oziroma 306 PJ in je bila za 0,2 % višja kot v letu 2005. Od leta 2000 se je skupna oskrba z energijo v povprečju povečevala za 2,4 %. 2. Proizvodnja primarne energije je bila v letu 2006 3,45 Mtoe oziroma 1,4 % manj kot v letu 2005. Rezultat je posledica manjše rabe biomase, manjše proizvodnje jedrske energije (remont jedrske elektrarne), boljših hidroloških dejavnikov in večje rabe domačega premoga. 3. Struktura oskrbe na ravni primarne energije: Nafta in derivati 34,4 % Trdna goriva 21,4 % Jedrska energija 19,8 % Zemeljski plin 13,7 % Obnovljivi viri in odpadki 10,7 % ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  3. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 4. Rast rabe končne energije: Letna rast rabe končne energije je 1,5 %, kar je manj kot v obdobju 6 let od leta 2000, ki je 2 % 5. Struktura rabe končne energije: Tekoča goriva 48,8 % Električna energija 22,6 % Zemeljski plin 14,6 % Obnovljivi viri 8,7 % Daljinska toplota 3,8 % Premog 1,6 % ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  4. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 6. Sektorska razdelitev končne rabe energije: Industrija 35 % Promet 33 % Široka raba in gospodinjstva 32 % 7. Značilnosti oskrbe in porabe glede na obdobje 2000-2006: Raba primarne enegije na prebivalca v letu 2006 zmanjšana za 0,2 %. Povprečna letna rast 2000-2006 2,2 %. Raba končne energije na prebivalca v letu 2006 povečana za 1,1 %. Povporečna letna rast 2000-2006 1,8 %. Proizvodnja el. energije na prebivalca manjša za 0,4 %. Povprečna letna rast 2000-2006 1,6 %. Povprečna letna rast porabe el. energije v letu 2006 3,4 %. Povprečna letna rast 2000-2006 3,8 %. Trendi niso po pričakovanjih energetske politike. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  5. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI KONKURENČNOST 8. Ključni razvojni izziv slovenske energetike ostaja velika energetska Intenzivnost (veliko energije na malo družbenega bruto proizvoda). Energetska intenzivnost se izboljšuje, napredek v letu 2006 je boljši kot v obdobju 2000-2006. 9. Energetska intenzivnost porabe primarne energije v letu 2006 je boljša za 5,3 %. Povprečno letno izboljšanje v letih 2000-2006 je 1,5 %. Intenzivnost porabe končne energije je boljša za 4,0 %. Povprečno letno izboljšanje v letih 2000-2006 je 1,9 %. 10. Energetska učinkovitost v Sloveniji zaostaja za EU-25. Cilj Zelene knjige EU je letno izboljšanje intenzivnosti porabe primarne energije za 1,8 %. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  6. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI • 11. Sektorska poraba: • V prometu narašča poraba energije hitreje kot rast dodane vrednosti. • Pozitiven trend se kaže v široki rabi (gospodinjstva in storitve). • Energetska učinkovitost se je izboljšala v vseh štirih energetsko najbolj • intenzivnih panogah predelovalnih dejavnosti: • proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov • proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov • proizvodnja vlaknin, papirja, založništvo in tiskarstvo • proizvodnja električne in optične opreme 12. Visoka rast porabe električne energije se nadaljuje 3,3 %, povprečje rasti 2000-2006 3,8 %. 13. Možnost izbire dobavitelja v letu 2006 ima 12,5 % vseh odjemalcev (v letu 2005 11,5 %) oziroma 75 % porabljene električne energije. Stopnja odprtosti trga za zemeljski plin je 90 % vseh odjemalcev. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  7. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 14. Velika koncentracija dobaviteljev. Majhno število z velikimi tržnimi deleži. 15. Ločevanje sistemskih operaterjev distribucije zemeljskega plina in električne energije od dobaviteljev. 16. Trgovanje z električno energijo na prostem trgu 0,009 % celotne slovenske porabe energije. 17. Cene električne energije: Cene se realno zvišajo za industrijske porabnike od 9,2 do 19,8 %. Cene so realno enake za gospodinjstva od - 2,8 do 2,2 %. Glede na povprečje v EU so cene za gospodinjstva nižje za 28 %. Glede na kupno moč cene višje za 3 %. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  8. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 18. Cene zemeljskega plina. Cene se realno zvišajo za industrijske porabnike od 0,2 do 0,5 %. Cene so realno višje za gospodinjstva od 0,7 do 5,3 %. Glede na kupno moč so cene za gospodinjstva višje za 37 % glede na povprečje EU-25. 19. Davki. Davki na energijo se od leta 2000 realno povečujejo. Za zemeljski plin za gospodinjstva so davki v letu 2006 60 % višji kot leta 2000, za industrijske porabnike pa 37 %. Davki na tekoča goriva so leta 2006 večji za 26 % glede na davke leta 2000. Še vedno so davki nižji kot v EU-25. 20. Zunanji stroški proizvodnje električne energije. Nastanejo zaradi vpliva električne energije na okolje. V Sloveniji nastajajo predvsem zaradi premoga. Se realno zmanjšujejo. V letu 2006 ocenjujemo te stroške od 3,5 do 9,9 Cent €/kWh. 21. Subvencije v energetiki. Se zmanjšujejo. Subvencije za OVE in URE so samo 10 % predvidenih. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  9. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI Zunanji stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji (stalne cene 2000) V EU-25 1,8 – 6,0 cent €/kWh Cent €/kWh V SI 3,5 – 9,9 cent €/kWh ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  10. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI Hydro: hidroelektrarne Thermal: termoelektrarne Nuclear: jedrske elektrarne Proizvodnja električne energije v Sloveniji, oktober 2008. Vir: statistični urad Slovenije. Skupaj 1239 GWh. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  11. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI ZANESLJIVOST ENERGETSKE OSKRBE 22. Odvisnost države od uvoza energije. V letu 2006 smo uvozili 51,8 % vse potrebne energije. Malo bolje kot prejšnji leti (52,2 % 2005 in 52,3 % 2004). Nihanja so predvsem zaradi hidroloških razmer. V EU-25 je bilo to v letu 2004 50,2 %. 23. Struktura uvoza energije. V celoti uvažamo tekoča goriva, več kot 99 % plinastih, 21 % trdnih goriv. V prometu 99 %, pri toploti za ogrevanje 69,4 % v predelovalnih dejavnostih 58,7 %. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  12. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 24. Odvisnost od uvoza pri domači proizvodnji električne energije. Slovenija je neto uvoznica 20 % električne energije (upoštevano je, da polovica proizvodnje NE Krško pripada Hrvaški). 25. Stroški uvoza električne energije in goriv. Stroški večji za 21,1 % kot v letu 2005. Predstavljajo 17,7 % celotnega uvoza Slovenije in 6,7 % bruto domačega proizvoda. 26. Zadostnost kapacitet. Ni dosežena. Uvoz v povprečju preko 750 MW. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  13. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 27. Kakovost električne energije. Skupno število pritožb v letu 2006 znaša 449 in je podobno kot v letu 2005. Povprečni izpad med 95 in 119 minutami na leto. Zanesljivost 99,98 %. Primerljivo z EU-25. 28. Rezerve naftnih derivatov. Zadoščajo za nekaj več kot 90 dnevno porabo. V Sloveniji je uskladiščenih 71 % rezerv, v Italiji 3 % in v Nemčiji 26 %. S tem Slovenija izpolnjuje direktive EU. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  14. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI TRAJNOSTNI RAZVOJ ENERGETIKE 29. Raba končne energije. Nadaljuje večletni trend naraščanja. Trendi ne kažejo doseganja planov učinkovite rabe energije. Obseg je le 3,8 % načrtovanega obsega. 30. Program učinkovite rabe energije. Glede na Resolucijo o nacionalnem energetskem programu Slovenija dosega le 5,5 % zastavljenih ciljev za leto 2006 in 6,7 % povprečnega letnega prihranka končne energije v letu 2006glede na direktivo 2006/32/ES. 31. Obseg državnih programov za učinkovito rabo energije. Se od leta 2001, ko je bil vpeljan, realno znižuje. Tudi v obdobju 2007-2009 se ta sredstva realno znižujejo. 32. Aktivnosti Ekološkega sklada RS. V letu 2006 povečanje aktivnosti. Dodatka za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov še ni. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  15. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 33. Kritična področja: Rast porabe električne energije, rast emisije toplogrednih plinov iz prometa. 34. Delež električne energije iz obnovljivih virov energije. Se zmanjšuje. Leta 2006 znaša 24,4 % kar je za 0,2 % več kot leta 2005 vendar kar 7,3 % manj kot leta 2000. 35. Delež obnovljivih virov v primarni bilanci. Se zanjšuje. Znaša 10,5 % v letu 2006. To je 0,1 % manj kot leta 2005 in 1,4 % manj kot leta 2000. Cilj za leto 2010 je 12 %. Ključ za zmanjšanje je nezadostna rast OVE glede na fosilna goriva (FG). ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  16. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI 36. Soproizvodnja toplotne in električne energije. Se povečuje. V letu 2006 je znašala 1123 GWh. Cilj za leto 2010 je 1600 GWh. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  17. PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI OKOLJSKI VIDIKI 37. Emisije toplogrednih plinov. Od začetka leta 2005 (ciljne emisije) se povečajo za 0,7 % v 2005 in 1,9 % v 2006 (skupaj 2,6 %) Emisije iz prometa se od leta 2000 do 2006 povečajo za 26 %. Zlasti problematično! 38. Primerjava dejanskih emisij in podeljenih kuponov: 2005 presežek kuponov. 2006 primanjkljaj kuponov. Minimalni presežek za leti 2005 + 2006 skupaj. 39. Emisije žveplovega dioksida: Zgorevanje goriv v termoenergetskih objektih je največji vir. 23 % znižanje med leti 2005 in 2004. 40. Emisije dušikovih oksidov: Presegajo ciljne vrednosti za leto 2010 za 12,7 let. Zaradi večjih emisij v prometu in večjih emisij v industriji. Ukrepi: Uvajanje novih bolj ekoloških vozil. Izvajanje ukrepov na kurilnih napravah. Tehnološka prenova sektorja proizvodne električne energije in toplote. ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI

  18. Energetski kazalniki, Slovenija 2000 - 2007 ENERGETIKA IN ENERGETSKE NAPRAVE PRIMARNA IN SEKUNDARNA ENERGIJA V SLOVENIJI http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1888

More Related