Predmet: SISTEMIZACIJA IN VREDNOTENJE DELA Nosilec predmeta: Dr. Janez Mayer Asistentka: Dr. Neja Zupan

1. Predmet: SISTEMIZACIJA IN VREDNOTENJE DELA Nosilec predmeta: Dr. Janez Mayer Asistentka: Dr. Neja Zupan

2. 9. Vrednotenje ustvarjalnega dela

3. Trg - medij za novosti t1 t2 POTREBA ORGANIZACIJE PO USTVARJALNOSTI ZRELOST IZDELKA ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA POTREBA TRGA PO NOVITETAH

4. Ustvarjalnost in konkurenčnost KONKURENČNOST PODJETJA USTVARJALNOST ZAPOSLENIH USTVARJALNA UČINKOVITOST

5. Zakaj je v Sloveniji inovativnih le okrog 20% podjetij v EU pa 60%? • Zakaj jih pri nas ta hip uvaja le 15% nove izdelke in storitve, v EU pa 50%? • Zakaj prijavimo 4 krat manj patentov na število prebivalcev kot v EU? (Eurostat ΄06)

6. Slovenski učitelji prinašamo učencem, dijakom in študentom znanje “na pladnju”, namesto da bi jih naučili, kako naj si strežejo sami. • Ne znamo jih navdušiti za samostojen, sodelovalen in inovativen študij. • Premalo uporabljamo sodobna informacijska orodja.

7. Zbujamo vtis, da posredujemo dokončno in nedotakljivo znanje. • Poveličujemo pomembnost avtoritet. • Ne vzgajamo dvoma, kritike in debate. • Pretok znanja je enosmeren in ne vzajemen.

8. Ne vključujemo vseh ravni učenja. • Vzgajamo individualizem in ne sodelovanja pri učenju. Noogeneza: IZMENJAVA ZNANJA, USTVARJALNOST TIMA Ontogeneza uma: ŠTUDIJ Sociogeneza uma: UČENJE S POSNEMANJEM

9. MOZAIK SKUPNEGA SPOZNANJA IZMENJAVA, ZNANJA, IZKUŠENJ IN SESTAVLJANJE V NOVO SPOZNANJE • V diplomskih izdelkih zahtevamo povzemanje in ne izvirnosti, ki izhaja iz enkratnosti posameznika. • Ne spodbujamo ustvarjalnega sodelovanja.

11. KAJ LAHKO STORIMO NA UNIVERZI? • Spodbudimo moč in izvirnost študentovega uma. • Učimo iskati in ustvarjati novo znanje. • Spodbujajmo sodelovalen študij in timsko delo. • Vključujmo študente v raziskovalno delo. • Zmanjšujmo obseg in povzemanje ter povečujmo kakovost ter izvirnost diplomskih del. • Razvijajmo metode za zagon procesa stalnih izboljšav v organizacijah.

12. OD RUTINE K USTVARJALNOSTI USTVARJANJE: oblikovanje izvirnega INOVIRANJE: dodajanje novih elementov obstoječemu POSNEMANJE: učenje od drugih

13. POMEN USTVARJALNOSTI 1. USTVARJALNOST JE ANTROPOLOŠKA KATEGORIJA, ZATO IMA VSAK ČLOVEK USTVARJALNI POTENCIAL 2. USTVARJALNOST JE NAJVIŠJA OBLIKA OSMIŠLJANJA ČLOVEKOVEGA DELA, KER LAHKO PRESEGA ŽE USTVARJENO 3. USTVARJALNOST JE TEMELJ KONKUREČNE PREDNOSTI POSAMEZNIKA IN ORGANIZACIJE 4. USTVARJALNOST JE KAZALEC POSLOVNE ODLIČNOSTI POSAMEZNIKA IN ORGANIZACIJE

14. UČINKI USTVARJALNOSTI • V POVEZAVI Z • ZNANOSTJO: • TEHNOLOŠKA • PRIMERLJIVOST • OUTSOURCING “MNOŽIČNA”: ISTENJE Z ORGANIZACIJO • PROFESIONALNA: • DODANA VREDNOST • RAZVOJ • KONKURENČNA • PREDNOST • NOVI KNOW-HOW

15. AKTIVIRANJE USTVARJALNOSTI 1. USTVARJALNOST JE MOGOČE LE PRIČAKOVATI 2. SPROŽI JO USTVARJALNO VZDUŠJE IN PRIMERNI OGOJI 3. TIM JE LAHKO MOČAN POSPEŠEVALEC USTVARJALNOSTI 4. USTVARJALNI DOSEŽKI MORAJO BITI POSEBEJ NAGRAJENI

16. Dosežki ustvarjalnega dela - Odkritje, izum - Znak razlikovanja - Tehnična izboljšava - Koristen predlog - Know-how

17. Stanje ustvarjalnega dela v Sloveniji • Ustvarjalnost je podcenjena delovna lastnost • Ustvarjalnost podjetij ni prepoznana kot temeljna konkurenčna prednost • Povezanost med akademsko in poslovno sfero je šibka • Ustvarjalnih ljudi nočemo nagrajevati

18. Stanje ustvarjalnega dela v Sloveniji • Ustvarjalnost je podcenjena delovna lastnost: • še globoko v industrijski dobi • neznanje vodenja ustvarjalnosti • ustvarjalni ljudje so pojmovani kot problematični • ni znanja o vrednotenju ustvarjalnih dosežkov

19. Stanje ustvarjalnega dela v Sloveniji • Ustvarjalnost podjetij ni prepoznana kot temeljna konkurenčna prednost: • trga ne vidimo kot medija za novosti • nizka samozavest vodilnih ljudi • razdrobljenost investicij v novo znanje

20. Stanje ustvarjalnega dela v Sloveniji • Povezanost med akademsko in poslovno sfero je šibka: • po osamosvojitvi so ukinili mnoge raziskovalno • razvojne oddelke v industriji • univerzi se skrivata za avtonomijo • država premalo in neselektivno investira v znanje • birokratski postopki za inovativna podjetja

21. Stanje ustvarjalnega dela v Sloveniji • Ustvarjalnih ljudi nočemo nagrajevati: • organizaciska kultura povzdiguje rutinsko delo • nerešeni problemi se skrivajo • pravilniki imajo več omejitev kot spodbud • pojmovanje ustvarjalnosti kot delovne dolžnosti • degresivno nagrajevanje • neznanje vrednotenja ustvarjalnega dela UD = ID x k x fu UD = nagrada za ustvarjalni dosežek ID = inovacijski dohodek k = delež ustvarjalca(cev) u = stopnja ustvarjalnosti (razmerje med doseženim in pričakovanim

22. Stanje ustvarjalnega dela v Sloveniji • Kako nagrajevati ustvarjalno delo? • Ustvarjalnost ne more biti delovna dolžnost • Vsaj simbolno je treba nagraditi vsako idejo • Pomembne dosežke ocenjuje arbitraža • Nagrajeni so vsi, ki so dosežek realizirali • Raziskovanje nematerialnih priznanj

23. Več kot polovica strokovnih (umskih, kreativnih) delavcev danes ne razume, kako se vrednoti njihovo delo, saj današnji sistemi nagrajevanja izhajajo iz sistemov zanagrajevanje fizičnega (količinskega) dela(Maddux,1992).

24. RUTINSKO DELO RUTINSKO DELO USTVARJALNO DELO • zahtevnost • vrednost • pričakovana • kakovost • presežena • kakovost • nadstan- • dardni • dosežek OSNOVNA PLAČA VARIABILNI DEL OD ZA UST- VARJALNOST OD za ustvarjalnost

25. Vrste in ocenjevalci ustvarjalnosti USTVARJALNOST STROKOVNJAKOV USTVARJALNOST VODILNIH USTVARJALNOST DELAVCEV • ideje • predlogi • izboljšave • izboljšave • inovacije • izvirni • know-how • patenti • ustvarjalnost • sodelavcev • novi partnerji • novi kupci NEPOSREDNI VODJE NADZORNI SVET STROKOVNA ARBITRAŽA NAROČNIKI, KUPCI? NEODVISNA ARBITRAŽA?

26. RUTINSKO USTVARJALNO DELO DELO Merila in učinki za ustvarjalne dosežke • dosežena • kakovost • nadstandardni • dosežek • poslovni učinek OSNOVNA PLAČA PREMIJA RATING

27. Splošni kriteriji • kriterij: Uspeh celotnega projektnega tima – ENAKI DELEŽI • Kriterij: Uspeh posameznika v timu – RAZLIČNI DELEŽI • Kriterij: Uspeh izjemnega posameznika – PREMIJA • Kriterij: Uspešnost vodenja - PREMIJA Vodja Projektni tim Izjemni posameznik

28. Ustvarjalni kriteriji • Stopnja ustvarjalnosti: • - zamisel, model, prototip, izdelek/storitev • - razmerje med pričakovanjem in dosežkom • 2. Stopnja uporabnosti ustvarjalnega dosežka • 3. Razmerje med ocenjemimi investicijskimi • stroški in pričakovanimi finančnimi učinki

29. Določanje "odškodnine" VIŠINA “ODŠKODNINE” VIŠINA PRIHRANKA

30. Vrednostne ravni in zaslužek RATING ZASLUŽEK

31. Kriteriji ustvarjalnosti

32. Ustvarjalnost kot vrednota po sebi USTVARJALNOST JE ANTROPOLOŠKA KATEGORIJA USTVARJALNOST JE NAJVIŠJA OBLIKA DELA USTVARJALNOST JE TEMELJ KONKUREČNE PREDNOSTI POSAMEZNIKA IN ORGANIZACIJE

33. Ključni motivacijski dejavniki 1. ZANIMIVOST IN IZZIVALNOST DELA (USTVARJALNOST) 2. KAKOVOST ODNOSOV MED SODELAVCI (ZAUPANJE) 3. KARIERNI RAZVOJ (ZGODNJE PRILOŽNOSTI) 4. PLAČA IN DRUGE MATERIALNE UGODNOSTI

34. Viri ustvarjalnosti • Logika, • Znanje, • Kritika, • Kreativnost… • Veščine: • komuniciranja • vživljanja • navduševanja RAZUM OSEBNOST

35. Prodaja ustvarjalnosti UČITI IN VZGAJATI LJUDI ZA PRODAJANJE IZVIRNIH ZAMISLI ODKRIVATI PODJETNE LJUDI IN JIM DATI PRILOŽNOST OBDAJATI SE Z BOLJŠIMI OD SEBE SVETOVANJE ZA USPEŠNOST (POSLOVNIM) PARTNERJEM

36. ZA POZORNOST!